Jedro

Po Zakonu o dedovanju pride do vstopne pravice vnukov v dedovanje po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen pa to tudi pomeni, da je vnuk bivšega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče ali mati vnuka (prejšnjega lastnika). V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, da je sin bivše lastnice umrl za svojo materjo. S tem pa ni izkazana vstopna pravica tožnice kot vnukinje, posledično pa tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnica kot vnukinja bivše lastnice lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo A.A., s tam navedenimi podatki, za vračilo podržavljenih nepremičnin ..., in odločil, da vsaka stranka v tem postopku nosi svoje stroške sama, stroški organa pa niso zaznamovani. V obrazložitvi je organ navedel, da gre za premoženje, ki je bilo razglašeno za kulturni spomenik. Za bivšo lastnico A.A. je bilo v postopku pred pristojnim upravnim organom ugotovljeno, da se ob podržavljenju ni štela za jugoslovansko državljanko, enako je bilo ugotovljeno za njenega sina B.B. v smislu 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Pooblaščenec tožnice je glede na ugotovitve organa predlagal, da organ predlaga izdajo ugotovitvene odločbe še za hčerko pok. bivše lastnice, C.C. po 12. členu ZDen. Organ je nato tudi zanjo prejel negativno ugotovitveno odločbo. Pooblaščenec tožnice je nato navedel, da uveljavlja v zastopstvu vnukinje bivše lastnice - tožnice (ki je hčerka sina B.B.) status upravičenke po 12. členu ZDen, saj ji je bilo z odločbo z dne 30. 1. 2012 ugotovljeno državljanstvo FLRJ in LRS od 28. 8. 1945 dalje. Organ je ugotovil, da 12. člen ZDen ne šteje med upravičence vnukov pok. bivšega lastnika, tudi v primeru vstopne pravice, ki v tem primeru tudi ni izkazana, ker je oče tožnice (sin bivše lastnice) umrl že ... 1972, zato je zahtevo zavrnil. Glede na povedano se organ ni spuščal v vprašanje upravičenosti do denacionalizacije glede na 10. člen ZDen.

2. Tožnica je v tožbi navedla, da je pravilen zaključek organa, da bivša lastnica A.A. ni upravičenka do denacionalizacije zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena ZDen. Prav tako je pravilen zaključek, da sin in hči pok. bivše lastnice B.B. in C.C. nista upravičenca do denacionalizacije zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. v zvezi z 12. členom ZDen. Ker pa tožnica izpolnjuje pogoj državljanstva iz prvega odstavka 9. člena ZDen, je organu z vlogo z dne 24. 4. 2017 predlagala, da se premoženje vrne njej kot nadomestni upravičenki v smislu 12. člena ZDen, saj je vnukinja bivše lastnice in s tem dedinja prvega dednega reda in ima zato po 12. členu ZDen status upravičenke. Razlogi, zaradi tožnica nima statusa upravičenke, iz odločbe ne izhajajo, zato je ni mogoče preizkusiti. Predlagala je, da sodišče njeni tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponovni postopek, ki naj ji naloži tudi povrnitev njenih stroškov postopka.

3. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo A.A. podržavljenih nepremičnin ..., iz razloga, ker bivša lastnica A.A. ne izpolnjuje pogoja, določenega v 9. členu ZDen, istega pogoja v zvezi z 12. členom ZDen tudi ne izpolnjuje njen pokojni sin B.B., za tožnico kot vnukinjo bivše lastnice pa vstopna pravica (na mesto sina bivše lastnice) ni izkazana.

6. V zadevi ni sporno, da sta bili nepremičnini, ki sta predmet tega postopka, podržavljeni pok .A.A., umrli ... 1961, za katero je bilo v predhodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da ni štela za jugoslovansko državljanko. Prav tako ni sporno, da je imenovana imela sina B.B., umrlega ... 1972 (torej po smrti matere), za katerega je bilo tudi pravnomočno ugotovljeno, da ni štel za jugoslovanskega državljana. Sporno pa je, ali je mogoče ob uporabi 12. člena ZDen kot nadomestno upravičenko do denacionalizacije šteti tožnico, ki je vnukinja bivše lastnice A.A. in hčerka njenega sina B.B. in ki izpolnjuje pogoj jugoslovanskega državljanstva.

7. Člen 12 ZDen določa, da v primeru, če fizična oseba iz 9. člena tega zakona ni upravičenec, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz prvega odstavka 9. člena tega zakona. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) določa, da pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec (prvi odstavek 11. člena). V 12. členu ZD pa je določeno, da del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil še živ, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev. To pomeni, da pride po ZD do vstopne pravice vnukov v dedovanje po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen pa to tudi pomeni, da je vnuk bivšega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče ali mati vnuka (prejšnjega lastnika). V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, da je sin bivše lastnice umrl za svojo materjo. S tem pa ni izkazana vstopna pravica tožnice kot vnukinje, posledično pa tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnica kot vnukinja bivše lastnice lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen. Taka je tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. I Up 538/2005, I Up 52/2004). Organ je sicer navedel, da po njegovem mnenju določba 12. člena ZDen tudi v primeru izkazane vstopne pravice vnukov ne šteje kot upravičencev do denacionalizacije, kar torej ob zgoraj povedani razlagi citiranih določb ne drži, vendar pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev organa s stališča uporabe materialnega prava pravilna.

8. Prav tako z izdajo izpodbijane odločbe tudi ni bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka, kot to uveljavlja tožnica. Upravni organ je namreč v svoji obrazložitvi navedel, da v konkretnem primeru vstopna pravica ni izkazana, saj je (sin bivše lastnice in - op. sodišča) oče tožnice B.B. umrl že ...1972, iz česar se glede (tudi) na navedene podatke o smrti bivše lastnice (dne ... 1961) izpelje zaključek, da gre v obravnavanem primeru za položaj, ki izključuje vstopno pravico tožnice kot vnukinje. Standardu obrazložitve odločbe po 213. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86) je tako po oceni sodišča zadoščeno.

9. Sodišče je glede na navedeno tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

10. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.