Jedro

Tožnika v reviziji zatrjujeta, da njuna vloga ni bila nepopolna, ker je bil v tožbi označeni naslov pravilen, da pa se je toženka uspešno izmikala vročanju sodnih pisanj. Prav o tej okoliščini v predlogu za obnovo postopka ponujata nove dokaze. Povzete okoliščine in razlogi, zaradi katerih je bila vložena najprej revizija, nato pa še predlog za obnovo postopka, so taki, da je bolj smotrno nadaljevati postopek s predlogom za obnovo postopka in šele nato odločiti o reviziji.

Izrek

Postopek z revizijo se prekine do konca postopka s predlogom za obnovo postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je tožnika kljub pozivu nista popravila tako, kot jima je bilo naloženo. Tožba še vedno ne vsebuje naslova toženke, kamor bi ji bilo mogoče vročiti sodna pisanja in je zato nepopolna. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnika v dne 1.10.1998 vloženi reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavljata vse revizijske razloge in predlagata tako ugoditev reviziji, da se oba sklepa nižjih sodišč razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Vztrajata, da je bila njuna tožba popolna, saj je bilo po vložitvi tožbe z dne 21.1.1997 toženki na naslovu G. v L. vročeno več pisanj, med drugim tudi odločba Ministrstva za obrambo, Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami z dne 17.4.1997. Vročitev je bila opravljena 21.4.1997, pred tem pa dne 16.4.1997 tudi opravljen v toženkini prisotnosti ogled njenega stanovanja na istem naslovu. Tudi na to vročitev sta se tožnika v pritožbi sklicevala, pa se pritožbeno sodišče o tem ni opredelilo. Vprašanje vročanja in uspešno toženkino izmikanje vročitvam sodnih pošiljk ne more pomeniti, da je bila tožba nepopolna.

Tožnika sta nato 13.1.1999 vložila predlog za obnovo postopka, v katerem ponujata nove dokaze o vročitvi upravne odločbe z dne 17.4.1997, torej tiste, na katero se sklicujeta tudi v reviziji.

Kadar sta vloženi dve izredni pravni sredstvi, mora sodišče na podlagi določb 429. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločiti, kateri postopek bo nadaljevalo, katerega pa prekinilo. Če prispe predlog za obnovo postopka potem, ko je v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču, izda na podlagi prvega odstavka 431. člena ZPP sklep iz 429. člena ZPP revizijsko sodišče. Obravnavana pravdna zadeva je bila poslana revizijskemu sodišču 24.11.1998, predlog za obnovo postopka pa je prispel na sodišče prve stopnje 13.1.1999. Podlaga za revizijsko odločanje je dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji. Revizijsko sodišče glede na izrečno določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ne more upoštevati novih dejstev in dokazov, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja. Tožnika v reviziji zatrjujeta, da njuna vloga ni bila nepopolna, ker je bil v tožbi označeni naslov pravilen, da pa se je toženka uspešno izmikala vročanju sodnih pisanj. Prav o tej okoliščini v predlogu za obnovo postopka ponujata nove dokaze.

Povzete okoliščine in razlogi, zaradi katerih je bila vložena najprej revizija, nato pa še predlog za obnovo postopka, so taki, da je bolj smotrno nadaljevati postopek s predlogom za obnovo postopka in šele nato odločiti o reviziji. Zato je revizijsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 429. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 431. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.