Jedro

O priznanju terjatve (izpolnitvi zahtevka), je upnik obveščen na naroku za preizkus terjatev. Tožnik ni dolžan povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov, če je tožbo umaknil takoj po naroku za preizkus terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. odstavek izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, opr. št. I Ig 725/94 z dne 17.6.1994 v celoti in pravdni postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožene stranke v višini 23.409,00 SIT.

Zoper tak sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka in ga izrecno izpodbijala v izreku o stroških. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na nadaljnje pravdne stroške razveljavi. Navedla je, da je tožbo umaknila takoj (dne 22.1.1998), ko je prejela pripravljalno vlogo tožene stranke (z dne 15.1.1998), iz katere je izvedela, da je tožena stranka tožbeni zahtevek "izpolnila" s tem, da je terjatev tožeče stranke priznala v stečajni masi. Zaradi navedenega pritožnica meni, da toženi stranki ni dolžna povrniti njenih nadaljnjih pravdnih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi v prvostopnem sklepu, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj (po naroku za preizkus terjate v stečajnem postopku zoper dolžnika), uporabilo prvi del 1. odstavka 158. člena ZPP, po katerem je tožnik, ki umakne tožbe dolžan povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.

Pritožnica se smiselno sklicuje na drugi del 1. odstavka 158. člena ZPP, po katerem je tožnik te obveznosti prost, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Razlogi, s katerimi se pritožnica na slednje določilo sklicuje, pa so pravno nesprejemljivi.

Če je namreč tožnica šele iz vloge tožene stranke z dne 12.1.1998 izvedela za priznanje svoje terjatve v stečajnem postopku, mora to dejstvo pripisati neobveščenosti, ki jo je sama zakrivila. Pravila o obveščanju strank v postopku, konkretno pravila pravdnega postopka o vročanju, katerih namen je, da naslovnik dobi možnost seznaniti se z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke se namreč po določbi 15. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93, 39/97 - ZPPSL) uporabljajo smiselno, če v ZPPSL ni določeno drugače. Zaradi specifičnosti stečajnega postopka (velikega števila strank - upnikov) in načela ekonomičnosti postopka je uporaba pravil o vročanju, kot jih pozna ZPP, omejena. Tako stečajni senat o narokih, na katere mora vabiti upnike (narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku - 2. odstavek 101. člena v zvezi s 6. točko 102. člena ZPPSL), obvešča upnike z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Prav s tem je dana strankam (v konkretnem primeru upnikom stečajnega dolžnika) možnost, da se seznanijo z opravljenimi procesnimi dejanji sodišča in strank v stečajnem postopku. Vročanje sklepov konkretnemu stečajnemu upniku je po ZPPSL predvideno le glede sklepa o zavrženju prepozne prijave terjatve v postopku prisilne poravnave oz. stečajnem postopku (8. odstavek 137. člena ZPPSL) in glede sklepa, s katerim stečajni senat odloča o napotitvi na pravdo zaradi ugotovitve obstoja oz. neobstoja terjatve oz. uveljavitve ločitvene ali pa izločitvene pravice (določbe 143. in 144. člena ZPPSL). Iz podatkov v spisu je tudi razvidno, da se je narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku opr. št. St 2/95 nad toženo stranko kot stečajnim dolžnikom opravljal dne 1.6.1995 pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kakor tudi, da je stečajni upravitelj pripravil pred narokom seznam prijavljenih terjatev, v katerih je navedel, katere izmed prijavljenih terjatev priznava in katere prereka (C 1 in primerjaj 1. odstavek 142. člena ZPPSL). Prav iz tega seznama je razvidno, da je bila terjatev tožeče stranke pod zap. št. 43 priznana. Zaradi navedenega bi se tožeča stranka lahko sklicevala na drugi del določbe 1. odstavka 158. člena ZPP le, če bi tožbo umaknila po naroku, na katerem je stečajni upravitelj tožene stranke njeno terjatev priznal. Navedeno so razlogi, na podlagi katerih je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).