Jedro

Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo.

Izrek

Postopka, ki se vodita pod opr. št. G 34/2010 in G 36/2010, se združita v skupno obravnavo in odločanje, s tem da postane vodilni postopek pod opr. št. G 34/2010. Tožbi se zavržeta.

Tožnici sami trpita svoje stroške postopka sodnega varstva.

Obrazložitev

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da na dan izdaje odločbe N. d. d. (v nadaljevanju N.), C. d. d.(v nadaljevanju C.), V. d. d. (v nadaljevanju V.), G. d. d. (v nadaljevanju G.), M., d. d. (v nadaljevanju M.) in K., d. d. (v nadaljevanju K.) delujejo usklajeno ter dosegajo in presegajo prevzemni prag v ciljni družbi P. d. d. (v nadaljevanju P.), saj je N. imetnica 404.832 delnic z oznako X oziroma 10,75-odstotnega deleža delnic X z glasovalno pravico, C. imetnica 33.308 delnic z oznako X oziroma 0,88-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, V. imetnica 103.400 delnic z oznako X oziroma 2,75-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, G. imetnica 142.920 delnic z oznako X oziroma 3,80-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, M. imetnica 197.274 delnic z oznako X oziroma 5,24-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico in K. imetnica 78.070 delnic z oznako X oziroma 2,07-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico; navedene banke so imetnice skupno 959.804 delnic z oznako X oziroma 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico (I. točka izreka odločbe). Z dnem dokončnosti odločbe je N., C., V., G., M. in K. prepovedala uresničevati glasovalne pravice iz vseh delnic ciljne družbe P., dokler skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z določbami Zakona o prevzemih oziroma dokler ne odtujijo delnic z oznako X in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v delnicah z oznako X, tako da prevzemnega praga v ciljni družbi P. ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih (II. točka izreka odločbe). Ciljni družbi P. je z dnem dokončnosti odločbe prepovedala uresničitev glasovalnih pravic iz vseh delnic z oznako X, katerih imetnice so N., C., V., G., M. in K., dokler te družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z določbami Zakona o prevzemih oziroma dokler ne odtujijo delnic z oznako X in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v delnicah z oznako X, tako da prevzemnega praga v ciljni družbi P. ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih (III. točka izreka odločbe). N., C., V., G., M. in K. je naložila solidarno plačilo takse za izdajo odločbe v višini 4.000,00 EUR (IV. točka izreka odločbe).

2. Tožnici sta pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovnem sodišču) vložili tožbi na odpravo zgoraj navedene odločbe ter zahtevali povrnitev stroškov, skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka je na tožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev. V pripravljalni vlogi z dne 31. 5. 2012 pa je predlagala zavrženje tožb, saj naj tožnici glede na zakonski dvig prevzemnega praga ne bi imeli več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.

4. Vrhovno sodišče je pripravljalno vlogo toženke z dne 31. 5. 2012 posredovalo tožnicama in ju pozvalo, da se o njej izjavita. Tožnici sta odgovorili s pripravljalnima vlogama, ki ju je sodišče prejelo 11. 6. 2012. Združitev postopkov

5. V postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije po Zakonu o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) se na podlagi drugega odstavka 506. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) smiselno uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če ni v ZTFI določeno drugače. Tako se uporablja tudi določba prvega odstavka 42. člena ZUS-1, na podlagi katere lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavanje in odločanje. Ker tožnici izpodbijata isto odločbo toženke in ker v pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2012 uveljavljata identične argumente, je Vrhovno sodišče zaradi smotrnosti združilo postopka pod opr. št. G 34/2010 in G 36/2010 v skupno obravnavo in odločanje, s tem da je vodilni postopek tisti, ki nosi nižjo opravilno številko, to je G 34/2010. Odločitev o tožbah

6. Tožbi na odpravo izpodbijane odločbe nista dovoljeni.

7. V skladu z določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo, mora ves čas postopka izkazovati, da je odločitev nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi, da si bo torej z odločitvijo izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvenega interesa pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8. Dne 26. 5. 2012 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Ur. l. RS, št. 38/2012 z dne 25. 5. 2012; v nadaljevanju ZPre-1D), ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnici ter ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico. To pa pomeni, da zanje sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, ki je po uveljavitvi novele ZPre-1D vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne velja več. Zato tudi izpodbijana odločba ni več ovira za uresničevanje glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi.(1)

9. Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je odpadel pravovarstveni interes tožnic za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnic, da uresničujeta svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnici svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne moreta več izboljšati.

10. Iz navedb v pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2012 izhaja, da tožnici tudi po seznanitvi z argumenti toženke vztrajata pri odpravi izpodbijane odločbe.(2) Trdita, da imata „vsekakor pravni interes, da se nezakonita odločba odpravi, saj je tožba v postopku sodnega varstva edini način, da se ugotovi nezakonitost odločbe.“ S tem v zvezi se sklicujeta na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbi v zadevi G 22/2009 z dne 5. 10. 2010, in navajata, da bi nepriznavanje pravnega interesa pomenilo kršitev njune ustavne pravice iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.

11. To pa ne drži. Nepriznavanje pravnega interesa za tožbo za odpravo izpodbijane odločbe v tem primeru ne pomeni zanikanja pravice do sodnega varstva. Tožnicama je pravica do sodnega varstva zagotovljena z institutom ugotovitvene sodbe, kakor je zaenkrat urejena v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/09-15 z dne 10. 11. 2011. Ta v 3. točki izreka določa, da lahko tožnik s tožbo zahteva tudi ugotovitev, da je bil v svojih pravicah ali pravnih koristih prizadet z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba), pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta (izpodbojne tožbe), če izkaže pravno korist. Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi G 22/2009 z dne 5. 10. 2010 je bila sprejeta v odsotnosti takšne pravne podlage, zato sklicevanje tožnic nanjo ni pravno pomembno.

12. Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo. Iz navedenega sledi, da sta tožnici imeli na voljo učinkovito pravno sredstvo, vendar pa ga nista uporabili.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožbi tožnic na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

14. Odločitev o stroških postopka sodnega varstva temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Zaradi zavrženja tožb tožnici sami trpita svoje stroške.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča v združenih zadevah G 11/2012, G 15/2012 in G 16/2012 z dne 10. 7. 2012, sklep Vrhovnega sodišča v zadevi G 30/2012 z dne 16. 10. 2012 ter sklep Vrhovnega sodišča v združenih zadevah G 28/2012 in G 29/2012 z dne 16. 10. 2012. Op. št. (2): Tožnici v predzadnjem odstavku na 2. strani pripravljalne vloge navajata, da „če je tudi Vrhovno sodišče pravilnega mnenja, da po spremembi prevzemnega praga ni nobene ovire za uveljavljanje glasovalnih pravic in da jih tožeča stranka lahko uveljavlja že po (novem) zakonu, naj tako Vrhovno sodišče že iz tega razloga odpravi odločbo.“