Jedro

Ker obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 toženka ni izpolnila, tožnici ni bil omogočen zagovor v postopku izredne odpovedi, saj je ta delavcu omogočen le, če mu delodajalec pravilno vroči pisno obdolžitev, iz katere izhaja, katere (že storjene) kršitve se mu očitajo, in je vabljen na zagovor pred izredno odpovedjo v zvezi s temi kršitvami. Ker tega toženka ni storila, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na do, da naj bi bil tožnici zagovor omogočen, pa ga ni podala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje na podlagi nezakonite izredne odpovedi 28. 11. 2024, temveč je trajalo od 28. 11. 2024 do 17. 2. 2025 in od 1. 5. 2025 do 13. 7. 2025 (I. točka izreka). Toženki je naložilo, naj tožnici za navedeni obdobji plača nadomestilo plače bruto mesečno 1.254,87 EUR (II. točka izreka). Zahtevek za plačilo nadomestila plače in trajanje delovnega razmerja za obdobje od 18. 2. 2025 do 30. 4. 2025 je zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo denarnega povračila 1.292,19 EUR, zahtevek za plačilo 3.876,57 EUR pa zavrnilo (IV. točka izreka). Naložilo ji je povračilo tožničinih stroškov postopka 727,97 EUR ter jo zavezalo za plačilo sodne takse (V. in VI. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da je zmotna ugotovitev glede vročitve opozorila z dne 2. 9. 2024. Meni, da je bil tožnici zagovor omogočen, a ga ni podala. Navaja, da je tožnica ponovila kršitev v opozorilnem roku in je zato izredna odpoved zakonita. Zatrjuje bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo ključnih prič. Prilaga opozorilo z dne 2. 9. 2024, podpisano s strani tožnice.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je po preizkusu sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Ni mogoče preizkusiti povsem splošnega pritožbenega očitka, da je zaradi nezaslišanja ključnih prič podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Toženka v pritožbi namreč ne navaja, katerih prič sodišče prve stopnje neutemeljeno ni zaslišalo, in v zvezi s katerimi pravno pomembnimi dejstvi bi izpovedovale. Ni pa podana taka kršitev, če sodišče prve stopnje ne zasliši vseh predlaganih prič, saj ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Prav tako ne, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev ne bi mogla vplivati oziroma če je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev pravno nepomembno.

6.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, ki jo je toženka tožnici podala 18. 11. 2024 na podlagi 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), na podlagi ugotovitev, da tožnica ni bila predhodno pisno seznanjena z očitki iz izredne odpovedi niti ji ni bila v zvezi s tem dana možnost zagovora v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1.

7.Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva pritožbeno nasprotovanje ugotovitvi, da toženka ni dokazala, da je tožnici vročila opozorilo pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 9. 2024. Glede na to, da se navedeno opozorilo nanaša na očitano kršitev z dne 30. 8. 2024, ne more predstavljati pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 v zvezi s kršitvijo, ki se tožnici očita v odpovedi, ki naj bi jo storila 9. 11. 2024. To je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, toženka pa tej ugotovitvi v pritožbi ne nasprotuje. Ker obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 toženka ni izpolnila, tožnici ni bil omogočen zagovor v postopku izredne odpovedi, saj je ta delavcu omogočen le, če mu delodajalec pravilno vroči pisno obdolžitev, iz katere izhaja, katere (že storjene) kršitve se mu očitajo, in je vabljen na zagovor pred izredno odpovedjo v zvezi s temi kršitvami. Ker tega toženka ni storila, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na do, da naj bi bil tožnici zagovor omogočen, pa ga ni podala.

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved nezakonita, že na podlagi dejstva, da tožnici ni bil omogočen zagovor, zato pravilno ni presojalo izpodbijane izredne odpovedi po vsebini. Toženka tako ne more uspeti s pritožbeno navedbo, ki se nanaša na vsebino izredne odpovedi, tj. da je tožnica ponovila kršitev v "opozorilnem roku". Tudi sicer to ni pravno pomembno dejstvo pri ugotavljanju zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, saj je izredna odpoved skladno s 109. in 110. členom ZDR-1 predvidena le za najhujše kršitve delavca, zaradi katerih ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Predhodne kršitve delavca in izrek predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, so v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDR-1 pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

9.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).