Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožnici pripada državna štipendija od 1. 4. 2013 do 30. 5. 2013. V prvem odstavku 32. člena ZUPJS je določeno, da pripada upravičencu državna štipendija iz 4. točke 5. člena ZUPJS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Ker je tožnica vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije vložila 19. 4. 2013, ji skladno s citirano določbo državna štipendija pripada od 1. 5. 2013 do 30. 5. 2013.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II., III. in IV. točki spremeni tako, da ima tožnica pravico do državne štipendije v šolskem letu 2012/2013 za čas od 1. 5. 2013 do 30. 5. 2013 v višini 215,53 EUR na mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2013 dalje do plačila.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (V. točka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 11. 2014 ter odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 5. 2013 in tožnici priznalo pravico do državne štipendije v šolskem letu 2012/2013 za čas od 1. 4. 2013 do 30. 5. 2013 v višini 215,53 EUR na mesec in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici izplačati 431,06 EUR v roku 15 dni skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 215,53 EUR od 16. 5. 2013 dalje do plačila in od zneska 215,53 EUR od 16. 6. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni. Zahtevek za zakonske zamudne obresti že od 10. 5. 2013 oziroma od 10. 6. 2013 pa je zavrnilo, ter toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 142,98 EUR z nakazilom na račun sodišča. 2. Zoper II., III., IV. in V. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da skladno s prvim odstavkom 32. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, v nadaljevanju ZUPJS) pripada upravičencu državna štipendija iz 4. točke 5. člena ZUPJS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnica je vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije vložila 19. 4. 2013. Skladno z ZUPJS pripada tožnici državna štipendija od 1. 5. 2013 do 30. 5. 2013, to je za mesec maj 2013. Od 1. 6. 2013 je bila tožnici priznana pravica do državne štipendije z odločbo tožene stranke. Tožnici pravica do državne štipendije za obdobje od 1. 4. 2013 do 30. 4. 2013 ne pripada. Zaradi napačne odločitve sodišča v II. točki izreka je sodišče napačno odločilo tudi v III. točki izreka izpodbijane sodbe. Namreč tožena stranka ne more biti dolžna poplačila zakonskih zamudnih obresti od neobstoječe glavnice. Ker tožena stranka ni dolžna plačati glavnice iz naslova državne štipendije za obdobje od 1. 4. 2013 do 30. 4. 2013, tudi ni dolžna plačati zakonskih zamudnih obresti od zneska 215,53 EUR od 16. 5. 2013 dalje do plačila. Glede na navedeno bi sodišče moralo v IV. točki izreka zavrniti zahtevek iz naslova glavnice za državno štipendijo v višini 215,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2013 dalje do plačila in zahtevek za zakonske zamudne obresti od 10. 6. 2013 do 15. 6. 2013. Glede V. točke izreka tožena stranka navaja, da je sodišče napačno odmerilo pravdne stroške. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče tožeči stranki priznalo 142,98 EUR pravdnih stroškov in sicer nagrado za postopek v višini 39,00 EUR, nagrado za narok v višini 36,00 EUR, kilometrino A. - B. - A. v višini 22,20 EUR ter pavšalne stroške za PTT storitve 20,00 EUR, skupaj 117,20 EUR in 22 % DDV v višini 25,78 EUR. Ker je odločitev sodišča materialnopravno napačna, tožnica ni uspela s svojim zahtevkom v celoti, temveč kvečjemu v sorazmernem delu, saj po mnenju tožene stranke ni upravičena do glavnice 215,53 EUR in do zakonskih zamudnih obresti od 10. 5. 2013 dalje do plačila, prav tako pa ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice 215,53 EUR za čas od 10. 6. 2013 dalje do plačila. Izrek sodbe o stroških je zato materialnopravno napačen. Tožena stranka očita tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), ker so razlogi sodbe med seboj v nasprotju. Poleg tega pa očita tudi, da se sodbe ne da preizkusiti, saj v 8. točki obrazložitve niso navedena dejstva o odločilnih razlogih.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Ni pa prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev. Sodbo se da preizkusiti, saj vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 11. 2014 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 5. 2013 in ugotavljalo utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka.

6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v ZUPJS. Ta v prvem odstavku 32. člena določa, da pripada upravičencu državna štipendija iz 4. točke 5. člena ZUPJS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

7. Ker je tožnica vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije vložila 19. 4. 2013, ji skladno s citirano določbo državna štipendija pripada od 1. 5. 2013 do 30. 5. 2013, to je za en mesec in sicer v višini 215,53 EUR, kakršno višino je pravilno določilo tudi sodišče prve stopnje, glede na to, da je bila tožnici že z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 6. 2013 priznana državna štipendija od 1. 6. 2013. 8. Ker tožena stranka tožnici ni dolžna plačati državne štipendije od 1. 4. 2013 do 30. 4. 2013, saj za to ni nobene podlage, ji posledično tudi ni dolžna plačati zakonskih zamudnih obresti od zneska 215,53 EUR od 16. 5. 2013 dalje do plačila oziroma že od 10. 5. 2013 ter od 10. 6. 2013, pač pa od navedenega zneska zakonske zamudne obresti od 16. 6. 2015, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

9. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo stroške v previsokem znesku zaradi tega, ker ni uspela s svojim zahtevkom v celoti. Tožnica s celotnim zahtevkom res ni uspela, ker je pritožbeno sodišče skladno s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v II., III. in IV. točki tako, kot izhaja iz izreka. Vendar tožnica ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo zoper stroške (V. točka) zavrnilo in v tem nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.