Jedro

Če sodišče 1. st. zaradi dvoma, ali je zasežena stvar mamilo, izda oprostilno sodbo, v kateri pa isto stvar odvzame, ker da je verjetno mamilo, je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Zato se takšna sodba na pritožbo okrožnega državnega tožilca razveljavi.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je bila obtožena N. Č. oproščena obtožbe zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I Kazenskega zakonika. Po členu 498/I Zakona o kazenskem postopku je bilo obtoženi zaseženo 10 kosov tablet rjave barve, trikotne oblike z natisnjenim X na eni strani. Stroški kazenskega postopka so obremenili proračun. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Pritožba je utemeljena. Pritrditi je pritožbi okrožnega državnega tožilca, da obstaja v izpodbijani sodbi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku. Državni tožilec je povsem upravičeno opozoril na nasprotje med razlogi sodbe in listinami, ki se v spisu nahajajo. Tudi sodišče druge stopnje je ugotovilo, da prihaja do nasprotij med tem, kar je izpovedala priča B. K. na glavni obravnavi, in uradnim zaznamkom, ki so ga napisali policisti takoj po odkritem dejanju. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je prišlo do srečanja med obtoženo in pričo, vendar pa v nasprotju z uradnim zaznamkom o zaznavi kaznivega dejanja (list. št. 9) in izjavi priče sklepa, da več kot do pogovora med njima ni prišlo. Da bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kaj se je dogajalo med obtoženko in pričo B. K., bi moralo zaslišati policista, ki sta oba zalotila v kabini ženskega stranišča. Pritožnik prav tako pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje preuranjeno zaključuje, da obstaja dvom, da je sploh šlo za mamilo. Takšen zaključek sodišča je v celoti v nasprotju tako z zapisnikom o zaslišanju obtoženke, ki je povedala, da ji je nekdo dal tablete - extasy. Prav tako pa iz strokovnega mnenja Centra za kriminalistično tehnične preiskave v Ljubljani (CKTP) nedvomno izhaja, da so analizirane tablete vsebovale mamilo. Sodišče druge stopnje, prav tako kot pritožnik, ne dvomi v verodostojnost in strokovnost tega centra ali so zasežene tablete mamilo, saj njegove ugotovitve v ničemer ne nasprotujejo zagovoru obtoženke. Posebno mnenje neodvisnega izvedenca, ki ga je omenilo sodišče prve stopnje, tako sploh ni potrebno. Sodišče prve stopnje prav tako prihaja v nasprotje, ko po eni strani dvomi, ali je šlo za mamilo, po drugi strani pa je zasežene tablete odvzelo obtoženki, ker da so te morebiti mamilo. Tudi trditev o uničenju tablet ni dokazana. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj ni opravilo nobenih poizvedb o tem. Prav tako je potrebno pritrditi pritožniku, da dejansko stanje resnično ni pravilno in popolno ugotovljeno. Pritožnik pravilno opozarja na nekritičen odnos sodišča do zagovora obtoženke in izpovedi priče B. K.. Izpoved B. K. je v nasprotju v nekaterih posameznih dejstvih z zagovorom obtoženke in uradnim zaznamkom o izjavi te priče, s temi neskladji pa sodišče priče sploh ni soočilo, tako da bi ugotovilo, zakaj je do teh nasprotij prišlo. Sodišče je prav tako vnaprej ocenilo še neizveden dokaz z zaslišanjem policistov, ki sta kritičnega večera v civilu opravljala kontrolo prireditvenega prostora in sta bili priči pri srečanju obtoženke s pričo B. K., kot nepotreben. Sodišče druge stopnje sledi ugotovitvi pritožnika, da je ta zaključek sodišča prve stopnje preuranjen in da zanj nima podlage, še zlasti, ker sta policista zalotila obtoženko in pričo na stranišču in bi lahko pojasnila, kaj se je v resnici dogajalo - ali sta si obtoženka in priča res le ogledovala tablete in ni šlo za nakup oz. prodajo, kot to trdi obtoženka, ali pa sta se tam znašla po naključju, kot to trdi B. K.. Če bi policista res izpovedovala tako, kot je zapisano v kazenski ovadbi, bi sodišče moralo soočiti izpoved B. K. s takšnima izpovedbama policistov, enako kot tudi zagovor obtoženke. Okrožni državni tožilec je tudi pravilno opozoril na napačno stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče uporabiti navedb iz obtoženkinega ugovora zoper obtožbo, ker naj bi ji ne bil dan ustrezen pravni pouk. Obtoženka je namreč podala ugovor po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, ko je bila poučena o njenih pravicah v tem kazenskem postopku. Obtoženka je tako sama želela sodišču obrazložiti določena dejstva, ki jih je navedla v prvem zagovoru, ter navesti nekatera nova dejstva v svojo obrambo, za kar pa ima po zakonu vso pravico. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze in zaslišati policista P. Ž. in A. B., ki sta opravljala kontrolo prireditve v dvorani G. dne 5. 10. 1996. Priči B. K. pa bo potrebno predočiti neskladje med njegovo izpovedjo na glavni obravnavi in uradnem zaznamkom na list. št. 8 in 9. Prav tako bo potrebno opraviti poizvedbe na CKTP o tem, kaj se je zgodilo s tabletami, ki so bile zasežene obtoženki, ter podrobneje razjasniti, zakaj oz. s kakšnim namenom je obtoženka dobila tablete od neznanca.