Jedro

Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.

Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.

Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožnica dolžna plačati sodno takso za pritožbo v znesku 2.228 EUR (za primarni in podredni zahtevek) v štiriindvajsetih obrokih, pri čemer prvi obrok zanaša 128 EUR, preostalih triindvajset obrokov pa vsak po 87,50 EUR in določilo zapadlost posameznih obrokov. Opozorilo je na posledice, do katerih bo prišlo, če bo zamudila s plačilom posameznega obroka (I. in II. točka izreka). Plačilna naloga z 20. 4. 2018 za plačilo sodne takse za pritožbo glede primarnega zahtevka v višini 1.617 EUR in za pritožbo glede podrednega zahtevka v znesku 557 EUR je razveljavilo (III. in IV. točka izreka).

2. Tožnica vlaga zoper navedeni sklep pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Meni, da je neutemeljeno zavrnjen njen predlog za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da njen mesečni prihodek znaša 1.270 EUR. Je samostojni kulturni delavec, ki si prevozne stroške in stroške malice plačuje sama, zato bi moralo sodišče mesečni prihodek zmanjšati še za te stroške, ki znašajo 250 do 300 EUR mesečno. Sodišče je pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja neutemeljeno upoštevalo njeno nepremičnino, ki predstavlja stanovanje, v katerem prebiva. V skladu s 18. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se v premoženje prosilca ne šteje stanovanje, v katerem oseba živi (in je vredno po ugotovitvah sodišča 10.389 EUR) do vrednosti primernega stanovanja, ki po 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E) znaša 120.000 EUR. V premoženje prav tako ne sodi osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prispevke. Glede na navedeno je sodišče zmotno upoštevalo, da je skupna vrednost premoženja tožnice 72.605,37 EUR. Ker tožnica nima premoženja večje vrednosti, prihranki pa so minimalni, upoštevajoč plačilo kredita 511, 95 EUR po kreditni pogodbi, ki je predmet spora, tožnici na mesec ostane manj kot 500 EUR, zato bi jo moralo sodišče oprostiti plačila sodne takse za pritožbo zoper primarni in podredni tožbeni zahtevek. Predlaga, da se jo oprosti plačila sodne takse v celoti, podredno delno oziroma obročno in odloženo plačilo le-te.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na navedeno določbo je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.1

5. Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov.2 Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki v 11. členu napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1 (ZST-1C) se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.3

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih podatkov, potrebnih za ugotovitev materialnega položaja tožnice4, pravilno ugotovilo, da znaša tožničin redni mesečni prihodek 1.270,33 EUR. Pravilno je pojasnilo, da se po ustaljenih stališčih sodne prakse kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Zakon ne daje podlage, da bi se znesek kredita lahko odštel od višine osebnega dohodka oziroma, da bi se pri ugotavljanju premoženjskega stanja upoštevala višina osebnega dohodka zmanjšanega za znesek kredita. Določbi 12. in 13. člena ZUPJS določata obveznosti, za katere se mesečni dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice zmanjša. Med njimi kreditne obveznosti ni. So pa te okoliščine lahko upoštevane v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse oziroma predloga za odlog plačila.

7. Pravilno je pritožbeno stališče, da se pri ugotavljanju dohodkov ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano. Vendar so trditve, ki jih pritožnica v zvezi s tem ponuja v pritožbi (da ji nastajajo stroški v znesku 250-300 EUR), nove in z ničemer izkazane.

8. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnica ni upravičena do (celotne) oprostitve plačila sodne takse (na podlagi 6. odstavka ne 1. odst. 11. člena ZST-1). Na tak zaključek ne vpliva zmotna ugotovitev (v tč. 9 izpodbijanega sklepa) prvostopenjskega sodišča, da predstavlja tožničino premoženje tudi nepremičnina (stanovanje) v ugotovljeni vrednosti 70.389 EUR in motorno vozilo v ugotovljeni vrednosti 2.000 EUR5 in da tako skupna vrednost tega premoženja s privarčevanimi sredstvi na računu v višini 216,37 EUR, znaša 72.605,37 EUR.

9. Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tu: 18.482,40 EUR).6 Prvostopenjsko sodišče pa ni upoštevalo, da se v skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR. Glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne sme upoštevati omenjene nepremične in premičnine. Ker pa tožničin osebni mesečni dohodek v znesku 1.270,33 EUR presega dohodkovni cenzus, je že zato izključena popolna oprostitev plačila sodne takse.

10. Ugotovljen mesečni dohodek tožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča daje podlago za obročno plačilo sodne takse, saj bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (2. odstavek 11. člena ZST-1). Po citiranem določilu čas odplačevanja ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Glede na znesek mesečnega neto dohodka in dolgovano sodno takso ter upoštevaje obstoj kreditne obveznosti je odločitev o obročnem plačilu sodne takse v maksimalnem številu obrokov, ki razen prvega znašajo 87,50 EUR, pravilna. Plačilo tega zneska prihodkov tožnice ne bo toliko zmanjšalo, da bi bilo ogroženo njeno preživljanje.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnice zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu (v tč. I in II) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Od julija do decembra 2018 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 385,05 EUR 2 V obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah je poudarjeno, da so določbe prvega do četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 pripravljene po vzoru 14. člena ZBPP, kar pomeni, da se premoženje in dohodki strank, ki se upoštevajo pri taksnih oprostitvah, usklajujejo s premoženjem in dohodki, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Namen takšne uskladitve je v enotnem ugotavljanju materialnega položaja prosilcev, ko gre za pravice v zvezi z različnimi finančnimi ugodnostmi tekom sodnih postopkov (str. 30). 3 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), str. 27 gradiva. 4 Upoštevajo se le njeni dohodki oziroma premoženje, ne pa tudi njenega sina, ki sicer živi z njo, saj je star 30 let in ga tožnica ni dolžna preživljati, sin pa je tudi zaposlen in se preživlja sam. 5 Tožnica ne ponudi dokazov, da bi bilo vozilo vredno le 1.000 EUR (kot navaja v pritožbi), kot nasprotno ugotavlja sodišče prve stopnje po podatkih spletne strani, da je njegova vrednost 2.000 EUR. 6 To pa ne pomeni, da je prosilec vselej upravičen do redne brezplačne pravne pomoči ali denarne socialne pomoči, če (stvarno) premoženje ne dosega omejitev, saj je pri ugotavljanju materialnega položaja, kot rečeno, potrebno upoštevati tudi dohodke.