Jedro

Zapustnik torej ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravice do nujnega deleža; ta del zapuščine se imenuje rezerviran del, v katerega oporočitelj ne more poseči. Šele z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del se imenuje razpoložljivi del. Pri tem gre v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZD nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. Posledica tega je, da se za odpravo prikrajšanja nujnega deleža zmanjšajo načeloma vsa oporočna razpolaganja, in sicer v enakem razmerju. Tako oporočni deleži kot tudi volila se zmanjšajo v sorazmerju s svojo velikostjo oziroma vrednostjo. To pravilo velja, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega, saj lahko oporočitelj dá kakšni oporočni razpolagi prednost pred drugimi. Oporočitelj lahko v oporoki določi tudi vrstni red, po katerem se zmanjšujejo oporočna razpolaganja, vendar ne more odrediti, da se določena oporočna razpolaganja sploh ne zmanjšujejo zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če je s temi razpolaganji prišlo do kršitve nujnega deleža.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka oporočnih dedinj A. A. in B. B. se pridržijo za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I izreka predlog dedinje, zapustničine hčerke C. C. z dne 1. 2. 2023, da se iz zapuščinske mase izloči kuhinjski robot, zavrnilo, v točki II izreka je za dedinje zapuščine po dne 7. 5. 2022 umrli D. D. na podlagi oporoke IO 14/2022 z dne 3. 5. 2022 razglasilo zapustnikovi vnukinji A. A. in B. B., vsake do 1/4 zapuščine, ter na podlagi zakona, do višine nujnega deleža, zapustničino hči C. C. do 1/2 zapuščine, s tem da je v skladu z določili zgoraj navedene oporoke odločilo, da se zapuščina med dedinje deli tako, da zapustničina hčerka C. C. v poplačilo celotnega nujnega deleža iz zapuščine prejme celotni zapustničin delež na parc. št. 643 - njiva in 640 - gozd, obe k.o. E., zapustničina vnukinja B. B. iz zapuščine prejme kmetijski traktor znamke ZETOR, vsa preostala zapuščina pa se deli med zapustničini vnukinji A. A. in B. B. vsaki do 1/2. Nadalje je v točki III izreka odločilo, da se oporočna dedinja, zapustničina vnukinja A. A., za prijavljeno terjatev Republike Slovenije iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v višini 2.561,40 EUR, zaveže poplačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih, v točki IV izreka pa, da se oporočna dedinja, zapustničina vnukinja B. B., za prijavljeno terjatev Republike Slovenije iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v višini 2.561,40 EUR, zaveže poplačati prav tako v šestih zaporednih mesečnih obrokih. V točki V izreka je še odločilo, da ima Republika Slovenija v zavarovanje svoje terjatve v višini 5.122,80 EUR do celotnega plačila navedene terjatve zakonito zastavno pravico na celotnem zapustničinem deležu na nepremičninah parc. št. 1434, 1348, 1379, 1394, 1406, 1485, 1486, 1487, 1488, 1489, 2092, vse k.o. F. in parc. št. 1431, 636, 637, 638, 639, 641, 642, 644, 645 in 646 vse k.o. E. v korist Republike Slovenije. V točki VI izreka je odločilo, da v zapuščino spada delež 13/144 zgoraj navedenih parcelnih številk v k.o. F. in delež 1/2 zgoraj navedenih parcelnih številk v k.o. E., kar se po napovedi dedinj vse skupaj oceni na znesek 50.000,00 EUR. Nadalje v zapuščino spada iz prometa odjavljeni kmetijski traktor ZETOR, ki se po napovedi dedinj oceni na znesek 100,00 EUR ter denarna sredstva na računu pri Novi KBM d.d. št. ..., katerih stanje na dan 17. 5. 2022 je znašalo 2,95 EUR, na dan 12. 6. 2022 pa 388,39 EUR, ter terjatev do ZPIZ-a iz naslova neizplačanih pokojninskih prejemkov v znesku 134,55 EUR. Drugega premoženja, ki bi spadalo v zapuščino, ni bilo ugotoviti, pri čemer vrednost zapuščine znaša 50.622,94 EUR, med odbitki pa se priznajo pogrebni stroški in stroški za nagrobni spomenik v znesku 6.000,00 EUR in prijavljena terjatev države v višini 10.245,60 EUR, tako da znaša vrednost čiste zapuščine 34.377,34 EUR, od česar se odmeri sodna taksa.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nujna dedinja C. C. iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Navaja, da sodišče ni pravilno izračunalo nujnega deleža, saj ni vpogledalo v uradne evidence - portal eProstor, ki je javno dostopen in bi v tem primeru lahko ugotovilo, da je samo ena nepremičnina parc. št. 636 k.o. E. po uradnih podatkih vredna 60.135,00 EUR, kaj šele vse ostale parcele v k.o. E., katerih vrednost skupaj znaša 65.399,00 EUR, delež nepremičnin v k.o. F., katerih solastnica je bila zapustnica ob smrti v deležu 13/144 pa 1.248,00 EUR. Ob upoštevanju vrednosti traktorja in ostalih denarnih zneskov, ki spadajo v zapuščino ter ob upoštevanju vrednosti nepremičnin, kateri pripadata po oporoki nujni dedinji, in ki znašata parc. št. 643 960,00 EUR, parc. št. 640 pa 1.780,00 EUR, skupaj tako 2.740,00 EUR, navedeni parceli ne predstavljata niti 1/10 nujnega deleža, do katere je upravičena nujna dedinja. Prav tako je sodišče prve stopnje napačno od čiste vrednosti zapuščine odštelo znesek 10.245,60 EUR, ob tem pa spregledalo, da je Državno odvetništvo RS podalo izjavo, s katero se v primeru dedinje C. C. odpoveduje pravici do povračila denarne socialne pomoči, kar pomeni, da bi sodišče smelo upoštevati kot odbitek le znesek 5.122,80 EUR.

Nadalje sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo prikrajšanja nujnega deleža, saj bi moralo ugotoviti, popisati in oceniti premoženje zapustnice, tako aktivo kot pasivo, iz premoženja pa izločiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja. Sodišče je obseg zapuščine in čisto vrednost zapuščine ugotavljalo izključno zaradi odmere sodne takse, pri tem pa upoštevalo le vrednost, ki sta jo sodišču sporočili oporočni dedinji B. B. in A. A., ki sta to vrednost spreminjali, saj sta sprva povedali, da znaša vrednost zapuščine 80.000,00 EUR, nato pa 50.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje pa nujni dedinji tudi ni predložilo vlog, ki jih je na sodišče vložil pooblaščenec B. B. in A. A. in tudi ne vloge, ki jo je vložilo Državno odvetništvo RS, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti.

Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek zaradi ugotovitve nujnega deleža. 3. Oporočni dedinji A. A. in B. B. sta v odgovoru na pritožbo prerekali navedbe iz pritožbe in se zavzemali za njeno zavrnitev. Zahtevata tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Je pa podana v pritožbi izrecno uveljavljana kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, kar pritožba uveljavlja z navedbami, da ji niso bile vročene vloge oporočnih dedinj B. B. in A. A. Prav tako je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar vse bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je pritožnica že na zapuščinski obravnavi dne 5. 9. 2022 in kasneje tudi v vlogi z dne 14. 12. 2022 uveljavljala nujni delež, v vlogi z dne 14. 12. 2022 pa je oporoko priznala kot veljavno. V oporoki IO 14/2022 z dne 3. 5. 2022 je zapustnica nujni dedinji namenila eno njivo ali travnik in eno gozdno parcelo, ki si jo naj v zapuščinskem postopku izbere sama. Nujna dedinja C. C. je po pozivu sodišča z vlogo z dne 3. 2. 2023 sodišču sporočila, da je izbrala parc. št. 643 - njiva in parc. št. 640 - gozd, obe k.o. E. Kljub temu, da je zapustnica v konkretnem primeru določila način delitve zapuščine s tem, ko je pritožnici namenila dve nepremičnini po lastni izbiri, pa s tem ni mogla vplivati na njeno dedno pravico kot nujne dedinje, katere delež je zakonsko predpisan.

7. Nujni delež je del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, temveč morajo ta del po sili zakona dobiti zapustnikovi najbližji svojci, nujni dediči (25. do 27. člen ZD). Med nujne dediče spada tudi zapustnikova hči (prvi odstavek 25. člena ZD), kot je to v obravnavani zadevi pritožnica. V skladu z drugim odstavkom 26. člena ZD nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Zapustnik torej ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravice do nujnega deleža;1 ta del zapuščine se imenuje rezerviran del, v katerega oporočitelj ne more poseči. Šele z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del se imenuje razpoložljivi del. Pri tem gre v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZD nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. Posledica tega je, da se za odpravo prikrajšanja nujnega deleža zmanjšajo načeloma vsa oporočna razpolaganja, in sicer v enakem razmerju. Tako oporočni deleži kot tudi volila se zmanjšajo v sorazmerju s svojo velikostjo oziroma vrednostjo. To pravilo velja, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega, saj lahko oporočitelj dá kakšni oporočni razpolagi prednost pred drugimi.2 Oporočitelj lahko v oporoki določi tudi vrstni red, po katerem se zmanjšujejo oporočna razpolaganja, vendar ne more odrediti, da se določena oporočna razpolaganja sploh ne zmanjšujejo zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če je s temi razpolaganji prišlo do kršitve nujnega deleža.3

8. Pri določitvi nujnega deleža posameznega dediča je torej treba najprej ugotoviti, kolikšen del zapuščine (dedni delež) bi posamezni nujni dedič konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa določiti nujni delež na podlagi kvote, ki velja za dediča (polovica ali tretjina zakonitega deleža).4 Za izračun višine nujnega deleža pa je treba ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine, kar ZD predpisuje v 28. členu. Tako je je treba najprej ugotoviti, popisati in oceniti zapustnikovo premoženje, aktivo in pasivo, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Iz premoženja je treba izločiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja (po 32. in 128. členu ZD), izločiti pa je treba tudi gospodinjske predmete, ker gredo samo določenim upravičencem (33. člen ZD). Od ostanka vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti (to je aktiva zapuščine), je treba odšteti zapustnikovo dolgove ter določene dolgove zapuščine (to je pasiva zapuščine). Razlika je čista zapuščina, kamor je treba prišteti še vrednost daril, ki in če jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebam, ki bi v konkretnem primeru dedovale, če ne bi bilo oporoke. K vrednosti čiste zapuščine se prišteje tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (to je osebam, ki ne bi prišle v poštev kot zakoniti dediči), razen če gre za običajna manjša darila.

9. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sledilo zgolj spremenjeni izjavi oporočnih dedinj, ki sta sprva v vlogi z dne 30. 1. 2023 zatrjevali, da znaša vrednost nepremičnin 80.000,00 EUR, nato pa v vlogi z dne 20. 3. 2023 navedli, da le-ta znaša 50.000,00 EUR. Pri tem je sodišče prve stopnje, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, vrednost 50.000,00 EUR vzelo kot odločilno zaradi izračuna sodne takse, vrednost čiste zapuščine pa ocenilo na 34.377,34 EUR.

10. Ker vrednost celotne zapuščine, od katere se izračuna nujni delež, predstavlja odločilno dejstvo, bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju izjave o vrednosti zapuščine oporočnih dedinj vročiti nujni dedinji, saj je od tega odvisna višina nujnega deleža nujne dedinje in vpliva na njeno dedno pravico. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. V zapuščinskem postopku mora namreč zapuščinsko sodišče pridobiti in razčistiti podatke, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva in pridobiti izjave o vseh odločilnih vprašanjih, saj je tudi v tem postopku uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na dedno pravico, bodisi na zapuščinski obravnavi (četrti odstavek 207. člena ZD) ali pa jih o tem obvestiti in jim omogočiti, da se o odločilnih dejstvih udeležencev v postopku izjavijo. Ker sodišče prve stopnje ni vročilo vlog oporočnih dedinj, ki so se nanašale na vrednost zapuščine nujni dedinji, so tudi neutemeljene navedbe oporočnih dedinj iz odgovora na pritožbo, da nujna dedinja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala pravočasno svojih cenitev. Pa tudi sicer bi bila takšna pritožbena novota (ki v obravnavani zadevi to ni, zaradi storjene bistvene kršitve določb postopka) dopustna, saj se nanaša na odpravo prikrajšanja nujnega deleža, torej na dednopravno pravico.5

11. Ob tem ko sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 28. člena ZD, ki se nanaša na izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela, je s strani sodišča prve stopnje podana tudi kršitev napačne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (340. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD).

12. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, v katerem bo moralo le-to natančno presoditi določila oporoke in ugotoviti čisto vrednost zapuščine na način, kot je obrazloženo zgoraj ter upoštevati utesnitev terjatve Republike Slovenije, ki jo je ta podala v vlogi z dne 28. 4. 2023 (sodišče jo je prejelo 4. 5. 2023). Po tako dobljeni vrednosti bo treba izračunati nujni delež pritožnice in odšteti vrednost nepremičnin, ki jih je iz naslova nujnega deleža pritožnici namenila zapustnica v oporoki. Tako bo dobilo vrednost, za koliko je bil nujni delež pritožnice prikrajšan. Ob tem pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti vpogledati v portal e-Prostor in preveriti vrednost nepremičnin, ki spadajo v zapuščino. Da bi se izognilo kršitvi načela kontradiktornosti, pa bo moralo z ugotovljeno vrednostjo zapuščine, pred izdajo sklepa o dedovanju, seznaniti pravdni stranki in jima omogočiti, da se o njej izjavita. Če bo ta vrednost za stranki sporna, bo moralo tisto stranko, katere pravico bo štelo za manj verjetno, v skladu z 210. členom ZD napotiti na pravdo.

13. Pritožbeno sodišče samo ni moglo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba nujni dedinji najprej omogočiti izjavo o pravno relevantnih dejstvih glede višine vrednosti zapuščine, nato ugotoviti pravno odločilna dejstva, ki se nanašajo na uveljavljanje nujnega deleža in ponovno odločiti v zadevi. Če bi tak postopek izvajalo sodišče druge stopnje, bi bila dedičem odvzeta možnost do dvostopenjskega sojenja in učinkovite pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS, v nadaljevanju URS). Pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS pa z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa o dedovanju po mnenju pritožbenega sodišča ne bo kršena.

14. O stroških pritožbenega postopka oporočnih dedinj je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD.

15. V obravnavani zadevi je v skladu z drugim odstavkom 20. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) odločil senat. 1 Tako Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča, 8. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2005, stran 57. 2 Prof. dr. Karel Zupančič, prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2009, stran 101. 3 Dr. Milan Kreč, Đuro Pavić, Komentar Zakona o nasljeđivanju (sa sudskom praksom), Narodne novine, Zagreb 1964, stran 114. 4 Tako Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča, 8. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2005, stran 58. 5 Tako tudi sodna praksa, in sicer sklepi VSL I Cp 2159/2020 z dne 9. 2. 2021, VSL I Cp 568/2018 z dne 19. 6. 2019 in VSL I Cp 2050/2017 z dne 13. 12. 2017.