Jedro

V konkretni zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev Bpp kot izbrano osebo navedel odvetnico B.B., kljub temu pa mu z izpodbijano odločbo ni bila določena navedena izbrana odvetnica. Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi za tako odločitev, zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

V preostalem delu je tožba neutemeljena. Z izpodbijano odločbo je tožniku dodeljena izredna BPP, ki obsega pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Po preučitvi zadeve s strani odvetnika in po njegovih nadaljnjih nasvetih glede postopanja tožnika, pa bo lahko tožnik podal novo prošnjo, katere utemeljenost ali neutemeljenost bo toženka tedaj ponovno preverjala, tudi v smeri verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi in se odpravi II. točka odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 235/2012 z dne 20. 6. 2012 in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku dodelila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Bpp), ki obsega pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, in sicer v zvezi z odškodninsko odgovornostjo Republike Slovenije napram tožniku, v zvezi s kazenskim postopkom Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. K 146/2007. V preostalem je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila (I. točka izreka). Z II. točko izreka je za izvajanje Bpp določila odvetniško pisarno A. iz Novega mesta. V obrazložitvi navaja, da tožnik želi vložiti odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo, ker je zoper njega kazenski postopek tekel še dve leti po poteku zastaralnega roka za kazenski pregon. Izpodbijano odločbo je toženka izdala v ponovljenem postopku, po tem, ko je sodišče odločitev o zavrnitvi vloge za dodelitev Bpp odpravilo (sodba Upravnega sodišča RS št. I U 551/2012 z dne 10. 5. 2012).

2. V ponovljenem postopku je toženka ocenila, da navedena zadeva ni nerazumna in je pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj, zato je njegovi prošnji ugodila in mu odobrila Bpp, vendar v skladu z 28. členom ZBPP le v obsegu, ki je razviden iz izreka odločbe, to je za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Za izvajalca Bpp je določila odvetniško pisarno A. iz Novega mesta. Po preučitvi zadeve s strani odvetnika, pa bo glede dodelitve Bpp, v drugačni oz. širši obliki, tožnik lahko podal novo prošnjo za dodelitev Bpp, katere (ne)utemeljenost bo pristojni organ za Bpp tedaj ponovno preverjal, tudi v smeri verjetnih izgledov za uspeh.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da toženka v izpodbijani odločbi navaja enake razloge, kot v odločbi z dne 15. 2. 2012, izdani v prvotnem postopku. Z izpodbijano odločbo je tožniku odobren en pravni nasvet ter za izvajanje Bpp določena odvetniška pisarna A. iz Novega mesta, kljub temu, da je v prošnji za Bpp zaprosil, da ga zastopa odvetnica B.B., ki zadevo že zelo dobro pozna. Navaja, da za omenjeno odvetniško pisarno še ni nikoli slišal in ne ve, če sploh obstaja in kje se nahaja. Obseg dodeljene Bpp je najnižji. V izpodbijani odločbi prav tako niso upoštevani napotki iz sodbe Upravnega sodišča RS, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba. Iz 9. točke omenjene sodbe namreč izhaja, da mora toženka v primeru dvoma tožnikove navedbe razjasniti s pomočjo zaslišanja. Tožnik smiselno predlaga, da se mu dodeli Bpp v večjem obsegu, kot je to odločeno z izpodbijano odločbo, in da se mu za izvajanje Bpp določi odvetnica B.B. V tožbi opisuje še svoje življenje v zadnjih desetih letih in da je bil po nedolžnem obtožen za kaznivo dejanje, ki ga ni storil. Na to se nanašajo vse prošnje za Bpp, saj je bil leta 2010 oproščen vseh obtožb. Izgubil je službo, opisuje težke razmere, v katerih živi, in svojo finančno stisko.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je delno utemeljena.

6. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje Bpp, in jo navede v prošnji za Bpp. Pristojni organ za Bpp pa navedeno osebo določi po uradni dolžnosti v primeru, če prosilec te osebe sam ne izbere (drugi odstavek 30. člena ZBPP). Sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi tožnik v prošnji za dodelitev Bpp kot izbrano osebo navedel odvetnico B.B., kljub temu pa mu z izpodbijano odločbo ni bila določena navedena izbrana odvetnica, pač pa „odvetniška pisarna A.“. Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi za tako odločitev, zaradi česar izpodbijane odločbe v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti.

7. Na podlagi povedanega je toženka storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišče je zato tožbi v delu, ki se nanaša na II. točko izreka, ugodilo in v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v tem delu izpodbijano odločbo odpravilo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena pa je zadevo v omenjenem delu vrnilo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponoven postopek.

K II. točki izreka:

8. V preostalem delu (glede I. točke izreka izpodbijane odločbe) je sodišče tožbo zavrnilo iz naslednjih razlogov:

9. Po presoji sodišča je pravilna odločitev toženke, ki se nanaša na obseg dodeljene izredne Bpp. Z izpodbijano odločbo je tožniku dodeljena izredna Bpp, ki obsega pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Po 26. členu ZBPP se za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. Sodišče sprejema kot pravilne navedbe toženke, da bo po preučitvi zadeve s strani odvetnika in po njegovih nadaljnjih nasvetih glede postopanja tožnika, lahko tožnik podal novo prošnjo za dodelitev Bpp, katere utemeljenost ali neutemeljenost bo toženka tedaj ponovno preverjala, tudi v smeri verjetnih izgledov za uspeh. Iz navedenih razlogov sodišče zavrača tožnikove ugovore, ki se nanašajo na obseg dodeljene izredne Bpp. Prav tako sodišče zavrača tožnikovo sklicevanje, da ga toženka ni zaslišala, kot naj bi to izhajalo iz napotil iz v zadevi izdane sodbe Upravnega sodišča RS z dne 10. 5. 2012. Iz navedene sodbe namreč izhaja, da naj bi v primeru dvoma toženka morala tožnikove navedbe razjasniti s pomočjo zaslišanja, kar pa v zadevi ni bilo potrebno, saj je toženka tožniku izredno Bpp dodelila.

10. Zato je sodišče tožbo v navedenem delu zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.