Jedro

Osemdnevni rok za podajo predloga za ustavitev izvršbe, ki začne teči od vročitve odredbe o prodaji, je prekluzivne narave, procesnega dejanja po njegovem poteku ni več mogoče opraviti, v konkretnem primeru torej predloga za ustavitev izvršbe ne (uspešno) podati, saj bi ga v primeru, da bi bil tak predlog podan po poteku roka iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, moralo sodišče prve stopnje zavreči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na nepremičnino z ID znakom A (parcela 31/5 k.o. H.) in B (parcela št. 31/2 k.o. H.), v lasti dolžnika do 1/2 celote.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje upnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve procesnih določb in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je prvostopna odločitev nepravilna in nezakonita. Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje upniku ni vročilo predloga zastavnega upnika, s čimer naj bi po mnenju pritožnika zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz predloga zastavnega upnika in iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kdaj je bila odredba o prodaji vročena zastavnemu upniku, zato upnik ne more preizkusiti pravočasnosti predloga zastavnega upnika. Ker je zastavni upnik v dokaz višine svoje terjatve predložil le informativni obračun dokončnega odplačila kredita po kreditni pogodbi, po mnenju pritožnika ni mogoče preizkusiti višine terjatve zastavnega upnika. Iz listin, ki jih je predložil zastavni upnik, tudi ni mogoče zaključiti, da je izpolnjen pogoj po drugem (pravilno: prvem) odstavku 180. člena ZIZ, da ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve zastavnega upnika. Pritožnik primarno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve predloga zastavnega upnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih določb, saj v njem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih v zvezi s pravočasnostjo podaje predloga za ustavitev izvršbe, kar je v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZIZ pogoj, da sodišče prve stopnje o takem predlogu sploh lahko odloča in posledično izreče tako pravno posledico, kot jo je izreklo v izpodbijanem sklepu.

5. V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZIZ, ki ga je v izpodbijani odločbi pravilno citiralo sodišče prve stopnje, lahko vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Ustavitev izvršbe se lahko predlaga v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji (drugi odstavek 180. člena ZIZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da ima zastavni upnik, ki je podal predlog za ustavitev izvršbe, glede na vknjiženo hipoteko na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, pravico biti poplačan iz kupnine od prodaje navedenih nepremičnin pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, da je torej upravičen predlagati ustavitev izvršbe. Res je sicer, da predlog za ustavitev izvršbe, ki ga je podal zastavni upnik, pred izdajo izpodbijanega sklepa (izvršilnemu) upniku ni bil vročen, sicer pa take vročitve in s tem kontradiktornosti postopka v zvezi s predlagano ustavitvijo izvršbe ZIZ v 180. členu niti ne predvideva. Vendar pa, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali je bil predlog za ustavitev izvršbe s strani hipotekarnega upnika sploh pravočasno podan. Osemdnevni rok za podajo predloga za ustavitev izvršbe, ki začne teči od vročitve odredbe o prodaji, je po presoji sodišča druge stopnje prekluzivne narave, procesnega dejanja po njegovem poteku ni več mogoče opraviti, v konkretnem primeru torej predloga za ustavitev izvršbe ne (uspešno) podati, saj bi ga v primeru, da bi bil tak predlog podan po poteku roka iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, moralo sodišče prve stopnje zavreči. 6. Glede na obrazloženo pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno smiselno očita, da v izpodbijanem sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, pomembnih za presojo, ali je bil predlog za ustavitev izvršbe s strani zastavnega upnika podan pravočasno, v roku iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, zaradi česar upnik izpodbijane odločbe v tej smeri ne more preizkusiti. S tem se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni ukvarjalo, kot da bi navedeno določbo o roku za vložitev predloga za ustavitev izvršbe v celoti prezrlo. Dejstva, na podlagi katerih bi bilo navedene okoliščine mogoče preizkusiti, sicer v spisu obstajajo, vendar jih prvostopno sodišče ni navedlo niti obrazloženo presojalo. Zato je podana v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev procesnih določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Vse navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem naj sodišče prve stopnje upoštevaje podatke v spisu obrazloženo presodi vprašanje pravočasnosti podanega predloga zastavnega upnika in, v kolikor bodo izpolnjeni izpostavljeni pogoji za njegovo vsebinsko obravnavanje, o njem ponovno odloči. 8. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep iz že zgoraj obrazloženih razlogov razveljavilo, se z nadaljnjo pritožbeno grajo ni več podrobneje ukvarjalo. Kljub temu je pripomniti, da bi iz podatkov v spisu lahko izhajalo, da je zastavni upnik z navedbami v predlogu za ustavitev izvršbe na nepremičnino in zanje ponujenimi dokazi že utegnil izpolniti svoje trditveno in dokazno breme v zvezi z višino svoje terjatve, ki je sicer pritožbeno sporna. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (točka 4) ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje v celoti sledilo zatrjevani višini terjatve zastavnega upnika in na kateri dokazni podlagi. Tudi izpostavljene okoliščine bo potrebno v novem postopku, v kolikor bo sodišče prve stopnje ponovno sledilo predlogu zastavnega upnika, natančneje pojasniti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.