Jedro

Ker predlagatelj v predlogu ni navedel pravno odločilnih dejstev o izpolnjevanju pogojev za odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje neutemeljen in ga je zato pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožeča stranka. Meni, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njen predlog za odlog plačila sodne takse, saj denarna odškodnina za povzročeno premoženjsko škodo presega znesek sodne takse v višini 6.525 EUR. Tožeča stranka namreč od tožene stranke zahteva plačilo denarne odškodnine za povzročeno premoženjsko škodo v višini 180.000.0000 USD, 4.004.900, EUR ter 400 EUR na dan od 6. 12. 2018 dalje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz neprerekanih ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da mesečni dohodek tožnika presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da mora stranka, ki predlaga odlog plačila sodne takse navesti in izkazati, da bo v času odloga pridobila dovolj sredstev tako, da bo po preteku časa odloga dolgovano sodno takso lahko v celoti poravnala (212. člen ZPP).

6. Pritožnikov predlog za odlog plačila sodne takse je bil skop. Navedel je le, da prejema pokojnino v višini 888,42 EUR ter da ima mesečno obveznost v višini 173,58 EUR. Ker predlagatelj v predlogu ni navedel pravno odločilnih dejstev o izpolnjevanju pogojev za odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje neutemeljen in ga je zato pravilno zavrnilo.

7. Smiselno zatrjevanje v pritožbi, da naj bi predlagatelj plačal znesek sodne takse iz vtoževane odškodnine za povzročeno premoženjsko škodo, predstavlja pritožbeno novoto, ki ni dovoljena, saj predlagatelj z ničemer ni pojasnil, zakaj teh trditev ni podal že pred sodiščem prve stopnje, zaradi česar jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP), pa tudi sicer pritožbeno sodišče meni, da tožeča stranka v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.

8. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).