Jedro

Tožnik zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker je postopek zaradi zavlačevanja od izdaje prvostopenjske odločbe upravnega organa do izdaje izpodbijane sodbe tekel več kot 5 let in je posledično zaradi dolgotrajnosti izid upravnega spora zanjo neugoden. Po presoji revizijskega sodišča revident s takšno navedbo ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz njegovih navedb ni jasno, zakaj naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje drugačna zaradi dolžine postopka.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Geodetske uprave RS z dne 21. 1. 2004, s katero je bilo na zahtevo lastnikov X. in Y. z dne 6. 11. 2003 za ureditev meje določeno, da se uredijo meje oziroma deli mej med parcelo 15 in parcelami 16, 17 in 18 k.o. ... Urejene meje so označene z debelejšo linijo med zemljiškimi katastrskimi točkami na grafičnem prikazu, ki je del izreka. Revident se na mejni obravnavi dne 21. 10. 2003 kot lastnik parcele 18 ni strinjal s potekom katastrske meje s parcelo 15, zato je bil v skladu s 27. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot – ZENDMPE pozvan, da v roku 30 dni sproži sodni postopek ureditve meje. Ker ga v tem roku ni sprožil, se je na podlagi petega odstavka 29. člena ZENDMPE štelo, da se revident strinja s potekom meje, ki je bila označena na mejni obravnavi. Tožena stranka je revidentovo pritožbo zavrnila z odločbo z dne 27. 7. 2007. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Tožnik zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker je postopek zaradi zavlačevanja od izdaje prvostopenjske odločbe upravnega organa do izdaje izpodbijane sodbe tekel več kot 5 let in je posledično zaradi dolgotrajnosti izid upravnega spora zanjo neugoden. Po presoji revizijskega sodišča revident s takšno navedbo ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz njegovih navedb ni jasno, zakaj naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje drugačna zaradi dolžine postopka. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) tretjega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP mora stranka namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena niti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, katere vsebino revident navaja v reviziji. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident zatrjuje, da bo moral spremeniti svoj priključek na vaško cesto ter v hiši in garaži preurediti vstope in vrata, ker sosed zapira dostopno pot, ki pelje po sporni nepremični. Po presoji revizijskega sodišča s strani revidenta opisane posledice ne zadostijo pravnemu standardu zelo hudih posledic.

8. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. V skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.