Jedro

Glede na vzročnost zdravstvenega stanja s stanovanjskimi razmerami mora prosilec za pridobitev točk o po tem kriteriju kumulativno izkazovati slabo zdravstveno stanje in slabe stanovanjske razmere. Prvostopenjski organ je pri odločanju upošteval ugotovitev komisije, ki jo tožnik ne more izpodbiti s posplošenimi ugovori, da komisija vlage ni ugotavljala z merilnimi inštrumenti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Sklad) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnik na 14. javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 500 točk in se uvršča na 444. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1 (1. točka izreka) ter odločil, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 545 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da so pogoji in merila za dodelitev stanovanja določena s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in povzema njegova določila. Tožnik je po točkovanju stanovanjskih razmer dosegel 140 točk glede na stanovanjski status in 10 točk za utesnjenost v stanovanju, po točkovanju socialnih in zdravstvenih razmer glede na število članov gospodinjstva 90 točk, kot družina z večjim številom otrok 50 točk, kot družina z manjšim številom zaposlenih 60 točk, kot državljan z daljšo delovno dobo 50 točk, glede na udeležbo na prejšnjih razpisih mu je bilo priznanih 60 točk, za stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana pa 40 točk. Skupno število 500 točk ga uvršča na 444.mesto prednostne liste, Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je drugostopenjski organ zavrnil. Po njegovi presoji je tožnik neutemeljeno ugovarjal dodelitvi točk iz naslova zdravstvenih razmer, ki jih je tožnik uveljavljal po postavki „7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ za dva otroka in po postavki „7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana“ za dva odrasla družinska člana. Pojasnil je, da se po Pravilniku zdravstvene razmere točkujejo, če prosilec izpolnjuje dva pogoja: da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. S temi določbami je bil tožnik seznanjen z besedilom javnega razpisa, obrazcem vloge in navodili za izpolnjevanje vloge, ki jih je prejel skupaj z obrazcem vloge. Tudi po pozivu tožnik svoje vloge ni dopolnil z zdravniškim potrdilom zanj. Glede izpolnjevanja prvega pogoja, tj, diagnoza kronične bolezni zgornjih dihal ali astme drugostopenjski organ ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen samo pri otroku A.A., za katerega je v zdravniškem potrdilu navedeno, da ima recidivantne respiratorne infekte, medtem ko v zdravniških potrdilih za B.B. in C.C. predpisana diagnoza ni ugotovljena. Glede drugega pogoja tj. vlage v stanovanju tožnik kljub pozivu ni predložil nobenega dokaza in je izpolnjevanje tega pogoja ugotavljala komisija ob ogledu, ki vlage ni zaznala. Zapisnik o ogledu je tožnik podpisal in nanj ni imel pripomb. Šele pritožbi je tožnik predložil izvedensko mnenje izvedenca za gradbeništvo, ki pa po ugotovitvah drugostopenjskega organa ni ugotavljal delne, pretežne ali vidne vlage samega stanovanja, kot to določa Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. Ta v 3. členu določa, da točkovanje gradbenega dela opredeljuje več dejavnikov, med drugim odbitne točke za neizoliranost kletnega in pritličnega stanovanja (vidna vlaga), iz česar izhaja, da so odbitne točke vezane izključno na gradbene elemente in jih je mogoče upoštevati samo v primeru kletnega ali pritličnega stanovanja. Izvedenec je v predloženem mnenju ugotavljal prisotnost vlage glede na nepravilno uporabo stanovanja (premajhnim prezračevanjem, prevelikim dovajanjem vlage). Poleg tega drugostopenjski organ ugotavlja, da v pritožbi tožnik ni pojasnil, zakaj izvedeniškega mnenja ni predložil že v postopku na prvi stopnji, niti tedaj izvedeniško mnenje še ni obstajalo. Tudi iz tega razloga ga ni mogoče upoštevati.

V tožbi tožnik vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, podanih v upravnem postopku. Meni, da je bil pri postavki „trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami“ ocenjen s premalo točkami, saj pri odločanju ni bilo upoštevano zdravstveno stanje njegove družine, ki zaradi vlage v stanovanju boleha za kroničnimi boleznimi dihal. Tožnik je že svoji prvotni vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem priložil potrdila zdravnika za posamezne družinske člane, ženo in oba otroka ter so v originalu vsebovani v spisu opr. št. 3631-1631/2403/11. Še posebej izpostavlja zdravniška potrdila Zdravstvenega doma Ljubljana-Šiška za vse družinske člane, iz katerih izhaja diagnoza kroničnih obolenj zgornjih dihal. Da so zdravstvene težave kronične narave in da gre za kronična obolenja zgornjih dihal, bo vedela povedati lečeča zdravnica, ki je potrdila izdala. Takšno stanje je nevzdržno še posebej za tožnikove otroke, saj živijo v nemogočih zdravstvenih in prostorskih razmerah. Pogoji za učenje so slabi, zdravje pa se slabša. Otroci se v takih razmerah le težko učijo, tudi če se zanemari dejstvo, da v dvoinpolsobnem stanovanju živita praktično dve petčlanski družini. Tožnik prereka ugotovitev komisije, da v stanovanju ni vlage, saj komisija ni opravila ustreznih meritev, ki bi to pokazale. Vlaga je lahko navzven tudi slabše vidna ali nevidna, pa je vseeno prisotna in ima negativen zdravstven vpliv na ljudi. Tožniku je nerazumljivo, kako je toženka v letu 2009 slabo zdravstveno stanje otrok drugega prosilca D.D. točkovala, saj živijo v istem stanovanju, otroci pa imajo praktično isto diagnozo in zdravstvene težave. Predpisi in merila so ostala enaka kot v letu 2009. Tožnik navaja, da se je že v vlogi skliceval tudi na vlago v stanovanju, vendar ga toženka ni pozvala, naj predloži dokaze o vlagi. Če bi pravilno izvedla postopek in mu omogočila vročiti tudi dokaze glede vlage, bi se lahko tudi sama prepričala o teh okoliščinah. Tako bi mu pripadlo tudi 30 točk iz naslova „kvaliteta bivanja“. Tožnik je zato sam, ob pritožbi, pridobil še izvedensko mnenje, ki slednje izkazuje. Prisotnost vlage v stanovanju, kakor jo je ugotovil izvedenec, je v direktni povezavi s kroničnimi obolenji zgornjih dihal, za katerimi trpi že vsa družina. Tožnik še navaja, da je pri pregledu točkovalnega zapisnika z dne 8. 7. 2011 opazil, da mu je bilo pod točko 3 „utesnjenost v stanovanju“ dodeljenih 15 točk, nakar je bilo to število popravljeno na 10 točk, na postavki 07 „zdravstvene razmere“ pa mu je bilo prvotno dodeljenih 80 točk, ki pozneje niso bile upoštevane. Če bi bile te točke upoštevane, bi imel 585 točk in bi bil uvrščen na prednostno listo A1. Tožnik zahteva razveljavitev (pravilno odpravo) odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo toženka podaja ugovor pasivne legitimacije v smislu 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je Sklad izdal odločbo na prvi stopnji, drugostopenjsko odločbo pa je izdala Mestna občina Ljubljana, župan. Tožbene ugovore prereka in se sklicuje na ugotovitve v upravnem postopku. Ugovor, da komisija vlage ni ocenila z instrumenti, zavrača s pojasnilom, da pravilnik ne določa načina ugotavljanja vlage, je pa bilo tožniku omogočeno, da s točkovalnim zapisnikom ali z mnenjem izvedenca dokaže drugačno stanje. Tožnik na zapisnik o ogledu ni imel pripomb, predložitev izvedeniškega mnenja v pritožbi pa je prepozna, saj se razmere ocenjujejo na dan zaključka oddaje vlog za udeležbo na javnem razpisu. Glede upoštevanja predloženega izvedeniškega mnenja pojasnjuje enako kot v drugostopenjski odločbi. Na ugovor o črtanju točk toženka odgovarja, da se točkovalni zapisnik pripravi na podlagi vlog prosilcev, nato pa se na terenu preveri, ali je točkovanje pravilno in utemeljeno. V obravnavanem primeru je komisija glede točkovanja utesnjenosti v stanovanju sama izmerila površine, opravila preračun, upoštevaje souporabo, in točkovala utesnjenost po drugi točkovalni kategoriji (izračun 9,22 m2 na osebo). Na izmero tožnik ni imel pripomb je zapisnik podpisal. Toženka predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in podprta z razlogi, navedenimi v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi. Tožbene ugovore, s katerimi tožnik vsebinsko meri na zmotno ugotovitev dejanskega stanja in bistveno kršitev pravil postopka, sodišče presoja za neutemeljene, kot sledi: Glede na podatke v predloženem spisu tožnik ne more uspeti z ugovorom, da mu po točkovalni kategoriji 7 točke neutemeljeno niso bile priznane. Po Pravilniku se po navedenem kriteriju v okviru zdravstvenih razmer upoštevajo trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami oziroma takšna trajna obolenja drugih družinskih članov. Glede na vzročnost zdravstvenega stanja s stanovanjskimi razmerami mora prosilec za pridobitev točk po tem kriteriju kumulativno izkazovati slabo zdravstveno stanje in slabe stanovanjske razmere. Že v vlogi za dodelitev stanovanja je pojasnjeno, kako to izkazuje; z zdravniškim potrdilom o diagnozi obolenja ter z zapisnikom o točkovanju stanovanja, iz katerega izhaja, da so upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali z mnenjem izvedenca ali z ugotovitvijo komisije. Način dokazovanja je bil tožniku ponovno pojasnjen v pozivu za dopolnitev vloge z dne 14. 3. 2011, ki ga je tožnik prejel, kot izhaja iz potrdila v upravnem spisu, 17. 3. 2011. Prvostopenjski organ je pri odločanju upošteval ugotovitev komisije, ki jo po mnenju sodišča tožnik ne more izpodbiti s posplošenimi ugovori, da komisija vlage ni ugotavljala z merilnimi inštrumenti. Ugotovitvi komisije bi lahko tožnik oporekal s prej navedenimi dokazi. Sodišče pa se z drugostopenjskim organom strinja, da tožnik temu dokaznemu standardu s predloženimi dokazili ni zadostil oziroma ni izkazal, da bi mu po točkovalnem kriteriju 7 „zdravstvene razmere“ točke morale biti priznane.

Tudi po mnenju sodišča je le v zdravniškem potrdilu za A.A. diagnosticirano tako zdravstveno stanje, ki je po določbah Pravilnika upoštevno pri točkovanju, kar je podrobneje v obrazložitvi odločbe pojasnil drugostopenjski organ. Sicer pa tožnik konkretno niti ne navaja, za katerega družinskega člana naj bi še bilo potrjeno, v smislu določb Pravilnika, slabo zdravstveno stanje, ampak se pavšalno sklicuje na predložena potrdila, ki pa za druge družinske člane (ob tem, da tožnik zase potrdila ni predložil, čeprav je glede vseh članov družine zatrjeval slabo zdravstveno stanje) ne izkazujejo diagnoz kroničnih bolezni dihal. Zato sodišče že na tem mestu odklanja dokazni predlog za zaslišanje lečeče zdravnice, ki je potrdila izdala. Prav tako se tožnik ne more uspešno sklicevati, da naj bi toženka v letu 2009 upoštevala zdravstveno stanje otrok drugega prosilca D.D. Za to tožnik ni predložil nobenega dokaza, niti ne morejo okoliščine na strani drugega prosilca vplivati na njegov položaj v razpisnem postopku. Pravilno se je po presoji sodišča drugostopenjski organ opredelil tudi do drugega, kumulativno predpisanega kriterija – stanovanjskih razmer. Izvedenec je v svojem mnenju, s kateri je tožnik dokazoval vlago v stanovanju, ugotovil, da je vzrok za povečano vlago dejstvo, da v stanovanju prebivata dve družini s skupaj 8 člani in da je vlaga posledica uporabe stanovanja, ne pa konstrukcije stanovanja (le takšna vlaga pa bi bila upoštevna). Tožnik v tožbi teh ugotovitev niti ne izpodbija in torej ne more biti uspešen v zatrjevanju, da izpolnjuje oba kumulativna pogoja za priznanje točk po kriteriju 7. Da bi mu pripadle tudi točke po kriteriju „kvalitete bivanja“, pa tožnik v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ni uveljavljal. Zato te trditve predstavljajo tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki bi jo tožnik moral opravičiti - navesti razloge, zakaj tega ni mogel uveljavljati že v pritožbi. Ker takega pojasnila tožba ne vsebuje, sodišče ni moglo presojati, ali bi te okoliščine, če bi bile na predpisan način tudi izkazane, lahko vplivale na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev.

Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno ugovarja tudi izvedbi postopka. Protispisna je njegova trditev, da ga organ ni pozval, da svoje navedbe o stanovanjskih razmerah dopolni z dokazili o vlagi. V pozivu z dne 14. 3. 2011 je bil na takšno dopolnitev izrecno pozvan (točka 18. poziva) in tudi poučen, s kakšnimi dokazili lahko to dokaže. Glede na navedeno je sodišče tožbo, ki jo je obravnavalo po vsebini, in ni štelo, da jo je tožnik vložil zoper stranko, ki ni pasivno legitimirana, na kar opozarja toženka v odgovoru na tožbo, ampak da je toženka neprecizno označena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.