Jedro

Taksna obveznost nastala dne 8.6.2005, ko je dolžnik vložil predmetno vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor. Takrat je začel teči zastaralni rok, njegov tek pa je prekinil opomin za plačilo sodne takse z dne 15.12.2005, ki ga je dolžnik prejel 4.1.2006. Zastaralni rok je začel teči znova po poteku leta, v katerem je bil opomin dolžniku vročen, in sicer s 1.1.2007. Ker od tega datuma do poteka 2-letnega zastaralnega roka, do 31.12.2008, ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje pristojnega organa, namenjenega za plačilo oz. izterjavo takse, saj je sklep z dne 29.12.2008, je pravica terjati plačilo s katerim je sodišče odmerilo sodno takso, dolžnik prejel šele dne 10.1.2009, je pravica terjati plačilo takse za vlogo z dne 8.6.2005 zastarala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dolžniku odmerilo sodno takso za ugovor v znesku 23,79 EUR, za opomin v znesku 7,93 EUR, skupno 31,72 EUR.

Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je 2-letni zastaralni rok potekel dne 31. 12. 2007, sklep pa je dolžnik prejel v januarju 2009. Meni tudi, da mu sodne takse ni potrebno plačati tudi iz razloga, ker ni vložil ugovora, temveč pripravljalno vlogo, v kateri je sodišče obvestil, da je dolg poravnal. V primeru, da je vloga nerazumljiva, je sodišče ne sme kar šteti za ugovor, temveč mora stranko s sklepom pozvati, naj vlogo popravi in se izjasni, kaj vloga predstavlja. Za pritožbo zoper odločbo o odmeri sodne takse po Zakonu o sodnih taksah (ZST) ni potrebno plačati sodne takse, plačilo takse kot procesna predpostavka pa velja sicer za pritožbe, vložene po 1. 10. 2008, vendar le za tista pravna sredstva, za katera obstaja taksna obveznost. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je taksna obveznost nastala dne 8. 6. 2005, ko je dolžnik vložil vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor. Takrat je začel teči zastaralni rok. Po II. odstavku 9. člena ZST zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oz. prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oz. izterjava takse. V konkretnem primeru je tek zastaralnega roka prekinil opomin z dne 15. 12. 2005, ki ga je dolžnik prejel 4. 1. 2006. Tako je zastaralni rok začel teči znova po poteku leta, v katerem je bil opomin dolžniku vročen, in sicer s 1. 1. 2007. Ker od tega datuma do poteka 2-letnega zastaralnega roka, ki ga za zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse določa I. odstavek 9. člena ZST, to je do 31. 12. 2008, ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje pristojnega organa, namenjenega za plačilo oz. izterjavo takse, saj je izpodbijan sklep, ki je bil sicer izdan dne 29. 12. 2008, dolžnik prejel šele dne 10. 1. 2009, kot je razvidno iz povratnice, pripete k list. št. 19, je pravica terjati plačilo takse za vlogo z dne 8. 6. 2005 zastarala. Ni namreč odločilno, kdaj je bil izpodbijan sklep, ki bi lahko prekinil tek zastaralnega roka, izdan, temveč kdaj ga je dolžnik prejel, torej kdaj se je lahko naslovnik seznanil z njegovo vsebino (smiselno tako tudi sklep opr. št. I Up 527/2005 z dne 25. 10. 2007). Iz teh razlogov so pritožbene navedbe o zastaranju taksne obveznosti utemeljene, zato je bilo potrebno pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti.

Ker je bila pritožba utemeljena glede zastaranja, se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do nadaljnjih pritožbenih navedb, da taksna obveznost sploh ni nastala.

Dolžnik stroškov ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o tem ni odločalo.