Jedro

Poleg navedenega sodišče prve stopnje pri presoji ni upoštevalo, da je tožena stranka med postopkom od pogodbe odstopila, v drugem postopku zahtevala vračilo že plačanega dela pogodbene cene ter povrnitev škode, ter sporni bazen medtem odstranila. V takšnem dejanskem in pravnem položaju prevzem bazena objektivno ni več mogoč, prav tako tožeča stranka zatrjevanih napak ne more več odpravljati. Zato vprašanje bodočega prevzema opravljenega dela ni več odločilno. Sodišče bi moralo presoditi predvsem, ali je bila odklonitev prevzema oziroma odstop od pogodbe pravno utemeljen, saj je od odgovora na to vprašanje odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 17.194,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 6.776,95 EUR od 7. 12. 2018 do plačila, od zneska 8.515,50 EUR od 16. 11. 2018 do plačila in od zneska 1.901,98 EUR od 10. 5. 2019 do plačila (I). Hkrati je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške (II) ter sklenilo, da bo sklep o pravdnih stroških izdan po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (III).

2.Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženi stranki naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov tožeče stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navaja, da so bila dela po ponudbi do 1. 6. 2018 zaključena, vendar bazen tedaj še ni bil pripravljen za zagon, saj je bil poln gradbenega odpada. V juliju 2018 je tožeča stranka namestila še žičnato mrežico na sesalno cev, očistila bazen ter ga nato brez težav zagnala. Mesec junij 2018 tako predstavlja obdobje zaključka rednih del po ponudbi in primopredaje objekta. Po tem datumu je bil bazen v obratovanju, zato je bila primopredaja objekta dejansko opravljena.

Sodišče je v dokaznem postopku navedlo, da je vpogledalo v različne listine pravdnih strank ter prebralo izvedeniški mnenji izvedencev A. A. in B. B. Poudarja, da je izvedenec A. A. ugotovil, da je tožeča stranka dobavila in montirala vso opremo na objektu tožene stranke, do česar pa se sodišče ni opredelilo, zato je dokazna ocena v tem delu pomanjkljiva.

Da se je bazen zagnal brez težav, potrjujejo izpovedi več prič, fotografije bazena v obratovanju ter fotografija, na kateri je v bazenu viden kopalec. Po juniju 2018 je bil bazen v uporabi, kar dodatno potrjuje, da so bila dela zaključena in da je bila primopredaja dejansko izvedena.

Sodišče se ni opredelilo do trditev in dokazov glede reklamacij tožene stranke, čeprav je v sodbi navedlo, da je tožena stranka določene pomanjkljivosti reklamirala. Ob tem ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je prišlo do takšnega zaključka, hkrati pa sploh ni presojalo utemeljenosti reklamacijskih zahtevkov. Prav tako se ni opredelilo do vprašanja, kaj je bilo med pravdnima strankama dejansko dogovorjeno, kaj je bilo dobavljeno in vgrajeno ter česa naj tožeča stranka ne bi dobavila. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti, saj se ni opredelilo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev.

Tožeča stranka nadalje poudarja, da sama reklamacija oziroma uveljavljanje napak še ne pomeni, da je kupec upravičen zadrževati plačilo kupnine. Naročnik mora pravice iz naslova napak uveljavljati na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Toženi stranki je bil v postopku primopredaje ponujen primopredajni zapisnik, v katerega bi lahko vpisala svoje pripombe in določila roke za odpravo napak, pa tega ni storila. Potrošnik oziroma naročnik lahko napake sicer reklamira v okviru garancijskega roka, vendar to samo po sebi ne pomeni, da lahko brez ustrezne pravne podlage zadrži plačilo celotne kupnine.

Sodišče se je v izpodbijani sodbi ukvarjalo z okoliščinami primopredaje, vendar je zmotno zaključilo, da do primopredaje ni prišlo. Pri tem samo ugotavlja, da je tožena stranka zahtevala primopredajo objekta in da je ta potekala 29. 6. 2018. Primopredaja pomeni trenutek zaključka izvedbe del, zagona objekta ter predaje navodil za uporabo in upravljanje. V obravnavanem primeru je do tega prišlo najpozneje 29. 6. 2018, ko je bila tožena stranka poučena o delovanju in upravljanju bazena ter bazenske tehnike, izročena pa so ji bila tudi navodila za uporabo. Tožeča stranka je že ob prvi primopredaji želela podpisati primopredajni zapisnik, vendar ga tožena stranka ni želela podpisati, pri čemer konkretnih razlogov ni navedla. Enako se je zgodilo ob drugi primopredaji, ko je tožeča stranka ponovno pripravila zapisnik, tožena stranka pa ga ni podpisala in ni pojasnila razlogov za takšno ravnanje. Trenutek primopredaje pomeni, da je bilo vse, kar je bilo dogovorjeno s ponudbo, dobavljeno in izvedeno, da je naročnik seznanjen z načinom uporabe ter da objekt prevzame v uporabo in vzdrževanje. Sodišče se ni opredelilo do zatrjevanj tožeče stranke, da je z deli zaključila in da se je bazen dejansko uporabljal. Okoliščina, da se je tožena stranka izogibala podpisu primopredajnega zapisnika, ne sme iti v škodo tožeči stranki, ki je po ponudbi izvedla vsa dogovorjena dela.

Dokazna ocena sodišča, da je bila med strankama dogovorjena dobava in montaža bazena s prelivanjem na vse strani ter da naj bi prelivanje potekalo le na enem mestu, zaradi česar naj napaka ne bi bila odpravljena, je pavšalna in nestrokovna. Takšna ugotovitev je bila sprejeta brez izvedbe dokaza z izvedencem, čeprav gre za strokovno vprašanje. Tožena stranka se je odločila za izvedbo bazena, pri katerem prelivni rob predstavlja dejanski rob bazena, pri čemer je bila posebej opozorjena, da je v takšnem primeru potrebno posebno niveliranje bazena. Ta storitev je bila v ponudbi posebej opredeljena kot storitev, ki ni predmet obveznosti tožeče stranke. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da dejstvo, da je bazen že ob prvi napolnitvi prelival le na enem delu, kaže na to, da delo ni bilo dokončano in da je imelo očitno stvarno napako. Takšna dokazna ocena predstavlja povsem pavšalno in nestrokovno presojo, ki je v nasprotju z listinsko dokumentacijo, iz katere izhaja, da niveliranje ni bilo predmet ponudbe, prav tako pa sodišče napačno razume pojem prelivnega bazena. Tožeči stranki ni jasno, zakaj se je sodišče brez ustreznega strokovnega znanja spuščalo v presojo teh vprašanj, ne da bi postavilo izvedenca, čeprav sta ga predlagali obe pravdni stranki. Gre za preuranjeno, posplošeno in pomanjkljivo dokazno oceno, ki je v nasprotju z listinskimi dokazi in izpovedmi prič.

Čeprav je sodišče izvedlo obsežen dokazni postopek glede zatrjevanih stvarnih napak na bazenu in bazenski tehniki, glede trditev tožeče stranke o dobavi vseh naročenih izdelkov ter glede navedb, da naj bi bile kasnejše napake posledica nepravilno izvedenih gradbenih in keramičarskih del, za katera je bila po ponudbi odgovorna tožena stranka, se do teh vprašanj v sodbi ni opredelilo. Prav tako ni presojalo trditev, da je do določenih težav prišlo zaradi spremembe načina izvedbe bazena po željah tožene stranke ter zaradi uporabe delov bazenske tehnike iz predhodnega bazena, ki so bili v lasti tožene stranke in vgrajeni v sporni bazen. Kljub obsežno izvedenemu dokaznemu postopku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zgolj zato, ker naj primopredaja ne bi bila opravljena. Iz izpovedbe priče C. C. izhaja, da je toženčevemu sinu pojasnil delovanje bazenske tehnike in način upravljanja bazena, kar izhaja tudi iz primopredajnega zapisnika z dne 29. 6. 2018. Ob tej primopredaji so bili prisotni zakoniti zastopnik tožeče stranke, toženec in navedena priča. Primopredaja dne 29. 6. 2018 je bila opravljena na zahtevo oziroma poziv tožene stranke.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Med pravdnima strankama ni sporno, da sta sklenili podjemno pogodbo, na podlagi katere se je tožeča stranka zavezala dobaviti in montirati bazen z bazensko tehniko, tožena stranka pa plačati dogovorjeno pogodbeno ceno. Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo še neporavnanega dela pogodbene cene v višini 17.194,43 EUR.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je vsa pogodbeno dogovorjena dela opravila, bazen napolnila z vodo, izvedla njegov zagon, toženi stranki predala dokumentacijo za uporabo ter jo seznanila z delovanjem bazenske tehnike. Navajala je, da je bil bazen julija 2018 predan v uporabo in je pričel obratovati, zato meni, da je svojo pogodbeno obveznost v bistvenem pravilno izpolnila. Čeprav primopredajni zapisnik ni bil podpisan, je zatrjevala, da je bila primopredaja dejansko opravljena, tožena stranka pa je brez utemeljenega razloga odklonila podpis zapisnika.

Tožena stranka je nasprotovala tožbenemu zahtevku z navedbami, da tožeča stranka ni dobavila vse pogodbeno dogovorjene opreme, da posamezna dela niso bila izvedena skladno s pogodbo, ter da je bilo izvedeno delo obremenjeno s številnimi stvarnimi napakami, zaradi katerih bazen ni imel pogodbeno dogovorjenih lastnosti in ni bil primeren za dogovorjeni namen uporabe. Kot bistveno je izpostavila, da vgrajeni bazenski kalup ni primeren za izvedbo prelivnega bazena, kakršnega je tožeča stranka ponudila in zagotovila v ponudbi. Navajala je, da je napake pravočasno grajala, od tožeče stranke zahtevala njihovo odpravo, ker pa napak ni odpravila, je od pogodbe odstopila. V ločenem postopku od tožeče stranke zahteva vračilo že plačanega dela pogodbene cene ter povrnitev škode.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da do primopredaje opravljenega dela ni prišlo, ker tožena stranka primopredajnega zapisnika ni podpisala. Razlog za odklonitev prevzema naj bi bila ugotovljena vsaj ena stvarna napaka, in sicer, da bi se moral bazen prelivati na vse štiri strani, prelival pa se je le v enem delu. Po presoji sodišča prve stopnje zato obveznost tožene stranke plačati opravljeno delo še ni zapadla.

Pritožba utemeljeno opozarja, da med pravdnima strankama ni bilo sporno vprašanje, ali je bil podpisan primopredajni zapisnik, temveč ali je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost pravilno izpolnila, ali so obstajale zatrjevane stvarne napake ter ali so bile te takšne narave, da so upravičevale odklonitev prevzema in kasnejši odstop tožene stranke od pogodbe.

Podjemnik pridobi pravico zahtevati plačilo šele, ko je delo opravljeno in ga naročnik prevzame (tretji odstavek 642. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Če je delo opravljeno z napakami, ga naročnik ni dolžan prevzeti (641. člen OZ). V takem primeru lahko nepravilno izpolnitev zavrne in uveljavlja zahtevke zaradi zamude ali pa delo prevzame ter uveljavlja jamčevalne zahtevke zaradi stvarnih napak. O napakah mora izvajalca pravočasno obvestiti (633. in 634. člen OZ). Če izvajalec v primernem roku napak ne odpravi, lahko naročnik napake odpravi na njegov račun, zahteva znižanje plačila ali odstopi od pogodbe (637. in 639. člen OZ). Če naročnik napak ne graja pravočasno, izvajalčeva odgovornost za stvarne napake preneha. Kot poudarja pravna teorija (N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, Posebni del, str. 826 in nasl.), gre pri pregledu opravljenega dela, prevzemu opravljenega dela in obvestilu o očitnih napakah za tri različna pravna dejanja naročnika, ki imajo različne pravne posledice. Prevzem opravljenega dela je pravno dejanje naročnika, s katerim podjemniku omogoči dokončno izpolnitev njegove obveznosti. Če ima opravljeni posel stvarne napake, naročnik takšne izpolnitve ni dolžan prevzeti. V takem primeru lahko prevzem odkloni in uveljavlja pravice zaradi nepravilne izpolnitve oziroma zamude ali pa delo prevzame ter uveljavlja jamčevalne zahtevke zaradi stvarnih napak. Če naročnik zatrjuje, da je prevzem odklonil zaradi stvarnih napak, mora sodišče najprej ugotoviti, ali so zatrjevane napake dejansko obstajale, ali so bile pravočasno grajane in ali so bile takšne narave, da so upravičevale odklonitev prevzema. Če naročnik zaradi teh napak od pogodbe odstopi, mora presoditi tudi utemeljenost takšnega odstopa. Šele od odgovora na ta vprašanja je odvisna presoja, ali je izvajalčeva terjatev zapadla oziroma ali je naročnik upravičeno odklonil plačilo.

V konkretnem primeru ni bilo sporno, da je bil bazen napolnjen z vodo, da je bil opravljen njegov preizkus, da je bila toženi stranki izročena dokumentacija za uporabo ter da je bila seznanjena z delovanjem bazenske tehnike. Iz izvedenih dokazov izhaja tudi, da je bazen obratoval in se uporabljal. Tožena stranka podpisu zapisnika ni nasprotovala zato, ker pregleda ne bi mogla opraviti, temveč je ves čas postopka zatrjevala, da bazena ni prevzela zaradi stvarnih napak, da je od tožeče stranke zahtevala njihovo odpravo, in ker te niso bile odpravljene, je od pogodbe odstopila. Med strankama tako ni bilo sporno vprašanje, ali je bil bazen toženi stranki izročen v pregled, temveč vprašanje, ali je bila izpolnitev tožeče stranke pravilna, ali je bazen imel pogodbeno dogovorjene lastnosti, ali so zatrjevane napake obstajale ter ali so bile takšne narave, da so upravičevale odklonitev prevzema in kasnejši odstop od pogodbe.

Sodišče prve stopnje se do teh odločilnih vprašanj ni opredelilo. Izpodbijana sodba temelji na zaključku, da do primopredaje ni prišlo, ker bazen ni bil pravilno izveden, saj naj bi že ob prvi napolnitvi prelival le na enem delu in ne na vseh štirih straneh. Takšna ugotovitev pa ni rezultat celovite dokazne ocene izvedenih dokazov, temveč zgolj pavšalen zaključek sodišča.

Tožeča stranka je ves čas postopka zatrjevala, da je bilo delovanje prelivnega bazena odvisno tudi od pravilno izvedenih gradbenih del in niveliranja, ki po pogodbi nista bila predmet njenih obveznosti, ter da je tožena stranka sama spreminjala način izvedbe bazena. Navajala je tudi, da so bile posamezne zatrjevane pomanjkljivosti posledica del drugih izvajalcev oziroma bazenske opreme, ki je bila v lasti tožene stranke. Do teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo, prav tako ni pojasnilo, zakaj jih šteje za neutemeljene.

Čeprav je bilo med strankama sporno prav vprašanje, ali bazen ustreza pogodbeno dogovorjenim lastnostim in ali je zatrjevano neenakomerno prelivanje posledica nepravilne izvedbe bazenske tehnike, nepravilno izvedenih gradbenih del ali drugih okoliščin, sodišče prve stopnje za razjasnitev teh strokovnih vprašanj ni postavilo izvedenca ustrezne stroke, čeprav sta tak dokaz predlagali obe pravdni stranki. Namesto tega je samo sprejelo strokovni zaključek, da dejstvo, da bazen ni prelival na vseh štirih straneh, pomeni očitno stvarno napako in nedokončanost del. Takšna presoja pa presega splošno življenjsko izkustvo in zahteva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.

Prav tako se sodišče ni opredelilo do vprašanja, katere pogodbene obveznosti naj tožeča stranka ne bi izpolnila, katera oprema naj ne bi bila dobavljena ter ali zatrjevane pomanjkljivosti vplivajo na funkcionalnost bazena oziroma pomenijo bistveno kršitev pogodbe. Sodba tudi ne vsebuje razlogov o tem, katere zatrjevane reklamacije šteje za pravočasne in utemeljene ter kakšen pravni pomen jim pripisuje.

1.Pritožba utemeljeno opozarja tudi na vprašanje dokazne vrednosti izvedenskega mnenja, izdelanega v postopku zavarovanja dokazov v drugem sodnem postopku. Res je, da izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku, samo po sebi ni izvedensko mnenje v tej pravdi. Vendar pa to ne pomeni, da sodišče lahko prezre okoliščino, da je izvedenec v postopku zavarovanja dokazov opravil neposreden ogled bazena v času, ko je ta še obstajal, medtem ko izvedba novega izvedenskega dokaza z ogledom bazena zaradi njegove odstranitve ni več mogoča. Če je tožeča stranka predlagala zaslišanje izvedenca kot priče glede dejstev, ki jih je neposredno zaznal ob ogledu bazena, bi moralo sodišče tak dokaz izvesti oziroma obrazložiti razloge za njegovo zavrnitev.

2.Poleg navedenega sodišče prve stopnje pri presoji ni upoštevalo, da je tožena stranka med postopkom od pogodbe odstopila, v drugem postopku zahtevala vračilo že plačanega dela pogodbene cene ter povrnitev škode, ter sporni bazen medtem odstranila. V takšnem dejanskem in pravnem položaju prevzem bazena objektivno ni več mogoč, prav tako tožeča stranka zatrjevanih napak ne more več odpravljati. Zato vprašanje bodočega prevzema opravljenega dela ni več odločilno. Sodišče bi moralo presoditi predvsem, ali je bila odklonitev prevzema oziroma odstop od pogodbe pravno utemeljen, saj je od odgovora na to vprašanje odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.

3.Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh pravno odločilnih navedb pravdnih strank, ni presodilo obstoja in narave zatrjevanih stvarnih napak, njihovega pravočasnega grajanja, vprašanja, ali je tožeča stranka napake odpravila oziroma jih je bila dolžna odpraviti, niti ni presodilo utemeljenosti odstopa tožene stranke od pogodbe, prav tako ni izvedlo vseh dokazov, potrebnih za ugotovitev odločilnih dejstev, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče zadeve ni moglo samo dokončno rešiti, saj je sodišče prve stopnje že izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je zaslišalo pravdni stranki in več prič ter izvedlo številne listinske dokaze. Ker je dokazna ocena izvedenih dokazov prvenstveno naloga sodišča prve stopnje, ki je dokaze neposredno izvedlo, pritožbeno sodišče teh dokazov ne more in ne sme nadomestiti z lastno dokazno oceno.

4.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje predhodno pojasnjeno razlago materialnega prava ter ugotoviti, ali je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost pravilno izpolnila oziroma v kakšnem obsegu jo je izpolnila ter presoditi, katere stvarne napake je tožena stranka konkretno zatrjevala, ali so bile te pravočasno grajane, ali so bile bistvene narave ter ali so upravičevale odklonitev prevzema in kasnejši odstop od pogodbe. Pri tem bo moralo opraviti celovito dokazno oceno vseh že izvedenih dokazov, se opredeliti do vseh pravno odločilnih navedb pravdnih strank ter po potrebi dopolniti dokazni postopek z izvedbo še neizvedenih dokazov, zlasti tistih, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev.

5.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.