Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če pride do spora o obsegu zapuščine ali glede izločitve določenega dela zapuščine v razmerju do nekoga tretjega, ki ni dedič, zapuščinskega postopka ni pravilno prekiniti. V takem primeru mora tisti, ki zatrjuje dejanski položaj iz 212. člena ZD, vložiti tožbo po splošnih pravilih obligacijskega prava, kot izhajajo iz Obligacijskega zakonika.
I. Pritožbi dediča A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje B. A. in C. C. napotilo na pravdo zoper A. A., z zahtevkoma, da v zapuščino spadata: - odškodninska terjatev v znesku 22.555,20 EUR do D. A., za odtujenih 100 delnic K., izpada dividend od prodanih delnic in neupravičene pridobitve sredstev z dvigom gotovine oziroma prenosom na drug način z bančnega računa pok. mame, ter - terjatev v znesku 16.821,16 EUR do D. A. in A. A., iz naslova prihrankov od pokojnine pokojne E. A., s katerimi sta oziroma razpolagata (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je sklenilo še, da morata dediča tožbo vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa in sodišče obvestiti o vloženi tožbi, zapuščinsko obravnavo je prekinilo do pravnomočnega zaključka pravde, ter dediča opozorilo na pravno posledico, če v določenem roku ne bosta ravnala po napotitvenem sklepu (II. točka izreka).
2. Dedič A. A. je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da "terjatvi", ki ju "uveljavljata" ostala dediča in ki sta pravno in dejansko neutemeljeni, niti nista "terjatvi", ki bi na kakršnekoli način spadali v zapuščino po pokojni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi členov 210, 212 in 213 Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) in dejanske ugotovitve, da je med dedičema po pokojni zapustnici E. A., B. A. in C. C. na eni strani, ter tretjim sodedičem A. A. na drugi strani spor o obsegu zapuščine po navedeni zapustnici. Tako je sodišče prve stopnje štelo glede na trditve dedičev B. A. in C. C.,1 da v zapuščino po pokojni spada tudi: 1.) odškodninska terjatev v znesku 22.555,20 EUR do D. A., za odtujenih 100 delnic K. d. d., izpada dividend od prodanih delnic in neupravičene pridobitve sredstev z dvigom gotovine oziroma prenosom na drug način z bančnega računa zapustnice, ter 2.) terjatev v znesku 16.821,16 EUR do D. A. in A. A., iz naslova prihrankov od pokojnine zapustnice, s katerimi sta oziroma razpolagata. V zvezi z navedenimi spornimi vprašanji je sodišče prve stopnje na pravdo napotilo dediča B. A. in C. C., saj je njuno pravico štelo za manj verjetno (213. člen ZD).
5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je zapustnica E. A. umrla dne 5. 5. 2022 in je sodišče prve stopnje kot njene zakonite dediče na zapuščinski obravnavi dne 15. 9. 20222 ugotovilo zapustničina sinova A. A. in B. A. ter njeno hčer C. C. Prav tako je sodišče ugotovilo, da v zapuščino spadajo: a) nepremičnine parcele 205/1, 205/2, 205/4 k. o. X, vse do celote, b) denarna sredstva na računu, odprtem pri Banki, d. d., c) vrednostni papirji: 160 delnic K. in d) terjatev do ZPIZ iz naslova neizplačane pokojnine v višini 101,07 EUR.
6. V 212. členu ZD je določeno, da v primeru, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek v tehle primerih: 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Iz citirane zakonske določbe torej izhaja, da pride napotitev na pravdo v poštev le, če gre za spor o obsegu zapuščine ali izločitvi določenega dela iz zapuščine med dediči, in ne tudi, če je spor o tem med dediči in tretjimi osebami. Le v prvem primeru ima zapuščinsko sodišče podlago za prekinitev postopka in napotitev dedičev, katerih pravica je manj verjetna, na pravdo. Če pa ni tako oziroma če pride do spora o obsegu zapuščine ali glede izločitve določenega dela zapuščine v razmerju do nekoga tretjega, ki ni dedič, zapuščinskega postopka ni pravilno prekiniti. V takem primeru mora tisti, ki zatrjuje dejanski položaj iz 212. člena ZD, vložiti tožbo po splošnih pravilih obligacijskega prava, kot izhajajo iz Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).3
7. Glede na zgornje pravno izhodišče pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pri odločitvi spregledalo, da naj bi po navedbah dedičev B. A. in C. C. v zapuščino po pokojni E. A. spadali tudi terjatvi, katerih dolžnica naj bi bila D. A., ki pa _ni dedinja_ po pokojni E. A. Kolikor naj bi v zapuščino spadali tudi konkretni terjatvi do D. A., torej do neke tretje osebe, sodišče prve stopnje za prekinitev zapuščinskega postopka ni imelo podlage.
8. Glede na navedbe dedičev B. A. in C. C. naj bi bil sicer dolžnik terjatve v znesku 16.821,16 EUR iz naslova prihrankov od pokojnine zapustnice poleg D. A. tudi dedič A. A., vendar pa iz trditvene podlage niti ni jasno razvidno, koliko konkretno od celotnega skupnega zneska navedene terjatve 16.821,16 EUR do D. A. in A. A. naj bi znašala le terjatev do D. A., in koliko le terjatev do dediča A. A. Trditveno in dokazno breme glede navedenega je bilo na dedičih B. A. in C. C., ki sta uveljavljala večji obseg zapuščine (prim. 7. člen in 212. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ker pa temu bremenu nista zadostila, ni mogoče prekiniti zapuščinskega postopka niti glede zatrjevane terjatve iz naslova prihrankov od zapustničine pokojnine v delu, kolikor naj bi bil njen dolžnik dedič A. A. 9. Po povedanem je pritožbeno sodišče že ob pravilni uporabi materialnega prava, na kar pazi tudi po uradni dolžnosti, utemeljeni pritožbi dediča A. A. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezo s 163. členom ZD).
10. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).
1 Glej vloga z dne 14. 11. 2022 z dopolnitvami in trditve na zapuščinskih obravnavah. 2 Glej zapisnik o naroku na red. št. 14. 3 Prim. tudi VSL sklep I Cp 743/94 in VSC sklep Cp 104/2011.