Jedro

Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi motenja posesti na Okrožnem sodišču v Novem mestu - na podlagi 63. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami do št. 27/90 - ZPP/77), ker gre za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom. Pristojnost Okrožnega sodišča pa temelji na 5. točki II. razdelka prvega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94 in 45/95 - ZS).

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarni in krajevni pristojnosti. Po njenem mnenju motenjskih sporov med stečajnim postopkom ni mogoče uvrstiti med spore, za katere bi bilo izključno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek. Uporabiti je treba 56. člen ZPP/77, ki določa v posestnih sporih kot izključno pristojno sodišče, na katerega območju leži nepremičnina, ki je objekt motenja. Določba 2. točke II. razdelka 99. člena ZS, po kateri so okrajna sodišča pristojna za sojenje v motenjskih pravdah, je lex specialis v razmerju do 63. člena ZPP/77. Tožena stranka je nato vložila predlog za delegacijo drugega stvarno pristojnega sodišča v primeru, če bi bil njen ugovor krajevne in stvarne nepristojnosti pravnomočno zavrnjen. Predlog je vložila na podlagi 68. člena ZPP/77 iz razlogov, ker leži nepremičnina v Ljubljani, tožena stranka pa bo predlagala njen ogled; v Ljubljani imata stalno prebivališče toženec in s tožnikove strani predlagana priča; to velja tudi za priče Odbora lastnikov R., ki jih bo predlagala tožena stranka. Postopek se bo torej laže opravil na sodišču v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje se je izreklo za krajevno in stvarno nepristojno in odločilo, da bo zadevo odstopilo krajevno in stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Zavzelo je stališče, da gre za izključno krajevno pristojnost po kraju nepremičnine (56. člen ZPP/77) in za stvarno pristojnost okrajnega sodišča, saj kakršenkoli rezultat tega spora ne bo spreminjal premoženjske mase stečajnega dolžnika. Zato je treba uporabiti določbo 2. točke II. razdelka 99. člena ZS.

Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, predlog tožene stranke za delegacijo pristojnosti pa zavrnilo. V zvezi s prvo odločitvijo se je oprlo na 5. točko II.

razdelka 101. člena ZS (očitno je mišljena 5. točka II. razdelka prvega odstavka 101. člena ZS), po katerem so za odločanje v sporih v zvezi s stečajem stvarno pristojna okrožna sodišča. Pravilo atrakcije krajevne pristojnosti iz 63. člena ZPP/77 povzroči tudi atrakcijo stvarne pristojnosti. O predlogu za delegacijo je odločilo po pooblastilu iz 2. točke 104. člena ZS, zavrnilo pa ga je zaradi prej omenjenih atrakcij.

Tožena stranka je vložila ponovni predlog za delegacijo drugega stvarno pristojnega sodišča z enako utemeljitvijo kot ob prvem predlogu. Menila je tudi, da višje sodišče ni pristojno odločati o predlogu za delegacijo, odločitev o razveljavitvi sklepa o nepristojnosti pa je nepravilna.

Predlog je utemeljen.

Ta pravdna zadeva teče od uveljavitve (14.7.1999) Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 - ZPP) po tem zakonu (503. člen ZPP).

Zakon o pravdnem postopku ureja v podpoglavju o določitvi krajevne pristojnosti po višjem sodišču v teoriji in sodni praksi imenovane nujno delegacijo, smotrno delegacijo in ordinacijo (68. člen).

Slednja v tej zadevi ni zanimiva. O nujni delegaciji določa zakon: če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, višje sodišče pa vrhovnemu sodišču, ki odloči, naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja (66. člen). Bržkone je zakonodajalec želel predpisati, da v primerih, ko okrajno ali okrožno sodišče zaradi izločitev sodnikov (enoosebnih sodišč v naši državi ni) ne more postopati, odloči višje sodišče, naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če pa pride do takšnega položaja na višjem sodišču, odloči vrhovno sodišče, katero drugo višje sodišče v državi (vrhovno sodišče nima drugega območja kot državnega) bo odločalo o stvari. Le za odločanje v prvem primeru te nujne delegacije je torej pristojno višje sodišče, in to tudi po 2. točki 104. člena ZS, ki določa, da so višja sodišča pristojna za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja. Torej iz povezave 66. člena ZPP in pravkar citirane določbe ZS sledi, da sme višje sodišče odločati o prenosu pristojnosti le v primerih nujne delegacije, ko zaradi izločitev sodnikov ne more postopati v kakšni pravdni zadevi okrajno ali okrožno sodišče. Smotrno delegacijo pa ureja 67. člen ZPP, ki predpisuje, da lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Za odločanje o takšni vrsti delegacije pa je potemtakem izključno pristojno vrhovno sodišče ne oziraje se na to, na katerem izmed stvarno pristojnih sodišč se je začel postopek (6. točka 106. člena ZS). Predlog tožene stranke tako prvotni kot naknadni se nanaša prav na takšno delegacijo. Iz povedanega sledi, da si je višje sodišče, ko je odločalo o predlogu tožene stranke, vzelo pristojnost, ki mu je zakonodaja ne daje.

Predlog za smotrno delegacijo je mogoče podati večkrat, če se uveljavljajo različni (novi) razlogi. V obravnavanem primeru ponovni predlog sicer ohranja vse razloge, kot so bili navedeni že v prvem predlogu. Vendar dodaja novo okoliščino, da je o prvotnem predlogu odločilo nepristojno sodišče. Ta okoliščina je odprla možnost, da vrhovno sodišče odloči o ponovnem predlogu.

Spričo razlogov navedenih v predlogu (nepremičnina v zvezi s katero je prišlo do motenja posesti in katere ogled bo predlagala tožena stranka, je v Ljubljani; prav tako toženec in predlagane priče člani odbora lastnikov R. ter s tožnikove strani predlagana priča) je na moč očitno, da se bo postopek laže opravil pred ljubljanskim v primerjavi z novomeškim sodiščem, in to tako z vidika hitrosti kakor tudi ekonomičnosti postopka.

Gre za spor zaradi motenja posesti. Za takšne spore je vselej pristojno okrajno sodišče (2. točka drugega odstavka 30. člena ZPP (tožena stranka se glede tega vprašanja nepravilno sklicuje na 2. točko II. razdelka 99. člena ZS, ker je le-tega razveljavil ZPP - prvi odstavek 501. člena). Okrožna sodišča so sicer pristojna, da sodijo v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). Vendar motenjska pravda ne more biti v zvezi z njim. Odločitev v motenjskem sporu je provizorične narave, saj ne more poseči niti v sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti (81. člen ZTLR), kaj šele v lastninsko tožbo in sploh lastninska razmerja. Tako tudi ne more vplivati na oblikovanje stečajne mase. Motenjska pravda zato ni vzročno povezana s stečajnim postopkom. Končno predpisuje tudi Zakon o sodiščih, da so za stečajni postopek in za spore v zvezi z njim pristojna okrožna sodišča (5. točka II. razdelka prvega odstavka 101. člena). Po drugi strani zakon določa, da se v sporih zaradi motenja posesti ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (drugi odstavek 481. člena ZPP) in tako tudi ne takrat, če spor ni v zvezi s stečajnim postopkom (6. točka 483. člena ZPP). Določba 63. člena ZPP potemtakem za motenjske spore, tudi če so nastali med stečajnim postopkom, ne velja, ker ureja le krajevno pristojnost (za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim, je izključno krajevno pristojno....). Zato ne spreminja stvarne pristojnosti. Skratka, za motenjske pravde, ki so nastale med stečajnim postopkom, ostaja stvarna pristojnost okrajnega sodišča. Vrhovno sodišče lahko po 67. členu ZPP določi drugo stvarno pristojno sodišče, torej sodišče enakega ranga. Vendar spričo položaja, ki je nastal zaradi opisanih okoliščin, in pravila, da je potrebno med postopkom ves čas celo po uradni dolžnosti paziti na stvarno pristojnost, je predlogu ugodilo in določilo za obravnavanje zadeve kot stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.