Jedro

Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.

Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register in na izbris iz sodnega registra naslednjih vpisov: sklepa Srg 1, o imenovanju I.P. kot direktorja tožene stranke, sklepa Srg 2 o imenovanju M.M. kot člana nadzornega organa tožene stranke, sklepa Srg 3 o imenovanju I.M. kot člana nadzornega organa tožene stranke, sklepa Srg 2 o razrešitvi Z.H. kot člana nadzornega organa tožene stranke, sklepa Srg 4 o spremembi statuta in sklepa Srg 5 o imenovanju D.K. kot člana nadzornega organa tožene stranke (točka I izreka). V preostalem delu, to je v delu, da se ugotovijo kot nični, in da se izbrišejo iz sodnega registra: sklep Srg 5 o imenovanju Z.H. kot namestnika predsednika organa tožene stranke (pravilno: kot namestnika predsednika nadzornega organa tožene stranke), sklep Srg 5 o imenovanju A.G. kot člana nadzornega organa tožene stranke, sklep Srg 4 o razrešitvi D.V. kot člana predsednika nadzornega organa tožene stranke, sklep Srg 4 o razrešitvi E.K. kot člana in predsednika nadzornega organa tožene stranke, sklep Srg 4 o razrešitvi M.G. kot članice in predsednice nadzornega organa tožene stranke ter sklep Srg 4 o spremembi statuta, pa je sodišče tožbo zavrglo (točka II. izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 749,88 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka izpodbijani sodbi (pravilno: sodbi in sklepu) očita zmotno uporabo materialnega prava, to je določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg), pa tudi kršitve iz ustavnopravnega vidika. Navedla je, da je Višje sodišče v Kopru s sodbo Cpg 36/2008 (najverjetneje pravilno: Cpg 138/2010) razveljavilo sklep tožene stranke o spremembi statuta in sklep o odpoklicu nadzornega sveta ter o imenovanju novih članov nadzornega sveta. Pritožnikom so vse od sprejema nezakonitega statuta dalje, to je od 22.1.2008, kršena temeljna delničarska upravičenja, o družbi na skupščini odločajo subjekti, ki sploh niso delničarji. Pravno varstvo iz 41. člena ZSReg ni v koliziji z zakonskimi dolžnostmi sodišča po 398 členu ZGD-1 in se z njimi ne izključuje, ampak dopolnjuje. Sodišče sklepov vse do današnjega dne ni izbrisalo, čeprav bi jih moralo, zato ni moč pritožnikom odreči sodne poti in pravnega interesa, saj to predstavlja eklatanten primer kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine. Stališče sodišča, po katerem pritožniki, ki nimajo pravne poti in pravnega interesa ter možnosti, da s tožbo po 41. členu ZSReg vzpostavijo zakonito stanje, ki bi ga po uradni dolžnosti moralo sodišče, je nevzdržno in protiustavno. Pritožniki imajo povsem konkreten pravni interes za podano tožbo, saj je posledica nezakonite spremembe statuta to, da kot delničarji nastopajo subjekti, ki sploh niso delničarji, saj so po veljavnem statutu iz leta 2002 delničarji lahko le zaposleni in bivši zaposleni tožene stranke. Pritožnikom kot delničarjem ni mogoče odreči pravice, da na skupščini ne odločajo tretje osebe (F. d.o.o.) in pravice do pravne zaščite pred kršitvami njihovih pravic. Sodbi pritožniki očitajo tudi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), saj zaradi zmotne uporabe materialnega prava nima odločilnih razlogov in je posledično ni mogoče preizkusiti.

Na pritožbo je tožena stranka odgovorila, jo označila kot neutemeljeno in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Za uspešno uveljavljanje ugotovitve ničnosti posameznega vpisa v sodni register je v skladu z drugim odstavkom 41. členom ZSReg potrebno izkazati pravni interes, to je, da ima vlagatelj takšne tožbe pravno korist za ugoditev njegovemu zahtevku, ki bi je (brez sodne ugotovitve o ničnosti registrskega vpisa) sicer ne mogel doseči. Odločitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka za registrske vpise, ki so predmet obravnave pod točko II. izreka izpodbijane sodbe, nima pravnega interesa, ki ga je utemeljevala z nemožnostjo odločanja na podlagi svojih delničarskih pravic zaradi tega, ker so v sodnem registru še vedno vpisi podatkov na podlagi neveljavnih sklepov, je materialno pravno pravilna.

Za te vpise novih članov organa nadzora, vpise o prenehanju članstva v nadzornem organu in za vpis spremenjenega statuta, katerim so bili kot materialna predpostavka za vpis skupščinski sklepi tožene stranke, sprejeti na skupščini 22. 1. 2008, je tožeča stranka kot razlog za tožbo po 41. členu ZSReg navedla, da so bili skupščinski sklepi v sodnem postopku razveljavljeni (s sodbo VSK Cpg 138/2010). To drži, vendar je s tem, ko je sodišče pravnomočno razveljavilo navedene sklepe, v skladu s 398. členom ZGD-1 ta sodba učinkovala proti vsem delničarjem, članom organa vodenja in organa nadzora. Tožniki so torej že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.

Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Tožeča stranka ima sicer prav, ko vztraja, da bi moralo sodišče na podlagi 398. člen ZGD-1 vsebino takšne sodbe vpisati v sodni register po uradni dolžnosti (1). Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala po mnenju pritožbenega sodišča izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1 (2). Tožeča stranka zato v predmetnem postopku ni izkazala, da ima pravni interes, ki ga lahko doseže zgolj z vložitvijo tožbe za ugotovitev ničnosti registrskih vpisov, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Ker je tožeča stranka poleg zahtevka na ugotovitev ničnosti registrskih vpisov zahtevala tudi izbris teh vpisov, in ker tudi v pritožbi kot temeljno kršitev očita sodišču prav to, da izbrisa ni opravilo, je potrebno zapisati, da bi se z vpisom po 398. členu ZGD-1 vpisala zgolj sodna ugotovitev o neveljavnosti sklepov (3), izbris vpisov, ki so bili v sodni register opravljeni na podlagi neveljavnih sklepov, pa bi se lahko opravil le na podlagi posebnega predloga upravičenega predlagatelja (subjekta vpisa, pa tudi delničarjev, ki so z izpodbojno tožbo uspeli, in ki bi zato imeli položaj udeleženca v smislu 17. člena ZSReg)(4). Zato pritožba nima prav, ko očita, da sodišče spornih sklepov še ni izbrisalo. Iz tega razloga je tudi pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da zahtevku (postavljenem ob tožbi na ugotovitev ničnosti vpisa), da se vpisi v sodnem registru izbrišejo, ni ugodilo.

Prvostopno sodišče je pravilno odločilo tudi, ko je tožbeni zahtevek na ugotovitev vpisov sklepov o imenovanju direktorja, o (kasnejšem) imenovanju članov organa nadzora in (kasnejši) spremembi statuta zavrnilo, ker tožeča stranka ni izkazala obstoja materialnopravnih predpostavk iz 41. člena ZSReg. V tem delu je bila tožba po presoji pritožbenega sodišča tudi nesklepčna, saj so okoliščine v zvezi s sprejetjem navedenih sklepov ali z njihovo vsebino (kar naj bi utemeljevalo vložitev tožbe po 41. členu ZSReg) temeljile na povsem drugačni dejanski podlagi od tiste, ki jo je tožeča stranka zatrjevala za sklepe, sprejete na skupščini dne 22.1.2008, v zvezi z njimi pa ni tožeča stranka (razen za sklep o imenovanju D.K. za člana nadzornega organa), razen zatrjevanj, da so bili „v tem postopku izpodbijani sklepi izdani v nezakonito izvedenem postopku ali sprejeti na podlagi ničnih sklepov in dejanj toženke, oziroma na podlagi neveljavnih sprememb statuta….saj jih sploh niso sprejeli delničarji, pač pa kar neka tretja oseba (F. d.o.o.)“, navedla ničesar.

Iz zgoraj navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.

op. št. 1: Do česar ni prišlo najverjetneje zaradi tega, ker so bili vsi sporni skupščinski sklepi z dne 22.1.2008, nato potrjeni na skupščini dne 31.3.2008, ko so jih delničarji tožene stranke pravnoveljavno sprejeli, kot to izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 1 v zvezi s sodbo VSK Cpg 116/2010. op. št. 2: zaradi razlogov iz predhodne opombe.

op. št. 3: podlaga v 398. členu ZGD-1 je jasna: vpiše se vsebina sodbe.

op. št. 4: na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZSReg.