Jedro

Sodišče prve stopnje je vse izvedene dokaze ocenilo in nato svojo odločitev, s katero je spoznalo obtoženko za krivo očitanega kaznivega dejanja, temeljito obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne pa nepopolno, kot je očitala obtoženka v pritožbi.

Izrek

Pritožba obt. B. O. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obt. B. O. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo obt. B. O. spoznalo za krivo, da je storila kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ v zvezi s čl. 211/I KZ v nadaljevanju. Izreklo ji je pogojno obsodbo in v njej določilo kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in s posebnim pogojem, da mora oškodovancu povrniti znesek 200.000,00 SIT v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe. Obtoženki je odvzelo zaseženi predmet, to je duplikat ključa. Oprostilo jo je plačila povrnitve stroškov kazenskega postopka. Odločilo je še o premoženjskopravnem zahtevku. Proti navedeni sodbi se je pritožila obtoženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot je razvidno iz vsebine pritožbe. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ali pa oprostitev od obtožbe. Pritožbeno sodišče je o seji senata obvestilo Višje državno tožilstvo v Ljubljani. Seje se je udeležila višja državna tožilka N. L.-R., ki je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov in obtoženkinega zagovora prepričljivo zaključilo, da je podano dovolj dokazov, tudi materialnih, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje. Svojo odločitev je dovolj obrazložilo in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Izpovedbi oškodovanke in njegove žene je utemeljeno ocenilo kot verodostojni, saj sta podprti tudi z materialnimi dokazi, to je s "pastjo" in z duplikatom ključa, ki ga je izročila kriminalistu B. P. obtoženka, kar je kriminalist kot priča potrdil. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in kot že navedeno, v obrazložitvi izpodbijane sodbe svoje zaključke dovolj utemeljilo. Zato obtoženkine pritožbene navedbe glede nekorektnega dela kriminalistov in o prenapihnjenosti zadeve ne morejo vplivati na utemeljeno odločitev sodišča prve stopnje glede obtoženkine krivde. Tudi obtoženkini dvomi glede zneska protipravno pridobljene premoženjske koristi niso z ničemer utemeljeni in ne omajajo ocene prvostopenjskega sodišča glede verodostojnosti izpovedb oškodovanca in njegove žene. Zato je obtoženkina pritožba neutemeljena. Po čl. 386 ZKP pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, podana v obtoženkino korist, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo preizkusilo tudi v tem pogledu. Pri tem preizkusu je ugotovilo,da je obtoženki izrečena pravična kazenska sankcija, ki je sorazmerna teži kaznivega dejanja in stopnji obtoženkine krivde. Ker sodišče druge stopnje ni našlo niti nobene kršitve kazenskega zakona ali kazenskega postopka, na kar je pazilo po uradni dolžnosti po I. odst. 383. čl. ZKP, je obtoženkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo. Tako kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obtoženko oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, saj je obtoženka brezposelna, dolžna pa je preživljati otroka. Plačilo stroškov pritožbenega postopka bi namreč ogrozilo njeno vzdrževanje in tudi vzdrževanje otroka, ki ga preživlja.