Jedro

Tožniku je brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji odobrena že s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči delno ugodil, in sicer v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 25600/2022 z dne 21. 9. 2022 (I. in II. točka izreka). Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana odvetniku A. A. (III. točka izreka). Glede drugih oblik brezplačne pravne pomoči se tožnikova prošnja zavrne (IV. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru št. I K 25600/2022 za redna in izredna pravna sredstva pred sodiščem druge stopnje in Vrhovnim sodiščem RS. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik glede na svoje premoženjsko stanje in glede na to, da je upravičen do denarne socialne pomoči, drugih dohodkov ali premoženja pa v smislu 12., 17. in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) nima, po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči. 3. Kar zadeva pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi vpogleda v zgoraj navedeni kazenski spis ugotovil, da je zoper tožnika v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja poskusa umora po 1. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1 in drugim odstavkom 29. člena KZ-1. Dne 21. 9. 2022 je bil izdan sklep izvenrazpravnega senata, s katerim je bilo odločeno, da so razlogi za pripor zoper prosilca iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še vedno podani. Tožnik se želi zoper navedeni sklep pritožiti, zato organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je zadeva pomembna za osebni in socialnoekonomski položaj prosilca in zaključuje, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Organ za brezplačno pravno pomoč pa ni ugodil tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki vložitve vseh rednih in izrednih pravnih sredstev v kazenskem postopku. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je v tem delu tožnikova prošnja preuranjena. Tožniku je z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči po tej odločbi zagotovljena učinkovita pravna pomoč v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep izvenrazpravnega senata z dne 21. 9. 2022 in s čimer je dosežen namen, to je zagotavljanje z Ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Glede drugih oblik zavrnjene pomoči pa bo lahko prosilec vložil prošnjo takrat, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Ob tem organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da je tožniku za postopek pred sodiščem prve stopnje dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo št. Bpp 932/2022 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 7. 2022. 5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zoper odločitev iz IV. točke izreka v uvodu navedene odločbe. Navaja, da se je za vložitev predmetne prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči odločil zato, ker tožena stranka v predhodno izdani odločbi št. Bpp 647/2022 z dne 6. 9. 2022, v kateri je odločala o odmeri stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči njegovemu zagovorniku, ni priznala storitev brezplačne pravne pomoči opravljenih v fazi preiskovalnega postopka v zvezi s sestavo pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora, o katerih je odločalo drugostopno sodišče. Iz tega razloga se je tožnik v izogib nadaljnjim zapletom odločil, da zaprosi za odobritev dodatne brezplačne pravne pomoči za vložitev pravnih sredstev zoper procesne odločbe, predvsem odločbe o podaljšanju pripora v fazi nadaljnjega prvostopnega kazenskega postopka. Tožena stranka je plačilo stroškov za vložitev pritožb zavrnila z obrazložitvijo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč zgolj do zaključka preiskovalnega postopka pred sodiščem prvem stopnje, zaradi česar ta opravila presegajo obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči. 6. Tožeča stranka v nadaljevanju opisuje, da pripor predstavlja zelo resen poseg v človekove pravice in svoboščine, zato je treba obstoj razlogov za pripor preverjati v rednih relativno kratkih časovnih rokih, predpisanih v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pri čemer preverjanje obstoja razlogov za pripor poteka minimalno na dveh stopnjah odločanja sodišč oziroma je zaradi pomembnosti tega vprašanja v ZKP določena celo možnost tristopenjskega odločanja. V situaciji, ko je večstopenjsko odločanje sodišč o obstoju pripornih razlogov v okviru še ne zaključene faze prvostopnega postopka nujno in običajno, je samovoljno postopanje tožene stranke, ko le-ta zahteva od upravičenca do brezplačne pravne pomoči v okviru še nezaključenega prvostopnega postopka vlaganje dodatnih in to celo večkratnih prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vlaganjem vsakega pravnega sredstva zoper odločbe prvostopnega sodišča o podaljšanju pripora. Ob tem tožeča stranka dodaja, da so pritožbeni roki v zvezi z odločbami o podaljšanju pripora izjemno kratki (3 dni), zato prosilec nima realnih možnosti, da si še pred iztekom pritožbenega roka kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči pridobi novo oziroma dodatno odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči za stroške obravnavanih pritožbenih postopkov zoper sklepe o podaljšanju pripora.

7. Pri tem se tožeča stranka sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zoper zavrnilni del prvostopne odločbe (to je odločitev iz IV. točke izreka). Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč tožniku dodelil brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora tožniku v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 25600/2022 z dne 21. 9. 2022, v zvezi z drugimi (bodočimi) izdanimi odločbami (o podaljšanju pripora) v okviru še nezaključenega prvostopnega postopka pa je tožnikovo prošnjo zavrnil z obrazložitvijo, da je preuranjena.

11. V predmetni zadevi ni sporno, da je tožniku z odločbo št. BPP 932/2022 z dne 20. 7. 2022 dodeljena brezplačna pravna pomoč za postopek na prvi stopnji, ki teče zoper njega zaradi kaznivega dejanja poskusa umora. Zoper tožnika je bil odrejen pripor, v postopku pa je v skladu z določbami ZKP treba ugotavljati, ali so pogoji za pripor še podani.

12. Tožniku je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper tožnika odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah. Ker pa je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka1. 13. Kot določa ZBPP v 27. členu se namreč brezplačna pravna pomoč praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Kot oblika brezplačna pravne pomoči se za postopke pred sodišči praviloma dodeli pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi (ali drugi) stopnji (četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Zakon torej kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje (in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej znotraj enega postopka).

14. Sicer je posamezne oblike ali obseg brezplačne pravne pomoči mogoče omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč – svetovanje in zastopanje, oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) upravičena do brezplačne pravne pomoči. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje brezplačne pravne pomoči določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki govori o tem, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev posameznega pravnega sredstva znotraj ene faze postopka npr. postopka na prvi stopnji) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem) je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.

15. Po obrazloženem sodišče ugotavlja, da je tožniku brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji že odobrena s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji. Ker sodišče presoja odločitev v mejah, v katerem jo tožba izpodbija, se sodišče s tistim delom odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči, v delu, v katerem je prošnji ugodeno, ni ukvarjalo, v izpodbijanem delu pa je iz navedenih sicer drugačnih razlogov, kot so navedeni v izpodbijani odločbi, tožbo na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

16. K temu je dodati, da tožbene navedbe ne vplivajo na pravilnost gornjega zaključka. Kolikor tožeči stranki oziroma izvajalcu brezplačne pravne pomoči ne bodo odmerjeni stroški za vsa (potrebna) procesna dejanja, pa so na razpolago ustrezna pravna sredstva.

17. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

18. Sodišče je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. Presojalo je torej pravilno uporabo materialnega prava, zato je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji.

1 Tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022.