Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar gre za določen kompleks in so bila na njegovem delu že izvedena pripravljalna dela v skladu z namenom, zaradi katerega je bila parcela razlaščena, posameznega dela kompleksa ni mogoče izločiti z uporabo določbe 2. odst. 26. člena Zakona o razlastitvi (odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi).
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 13.10.1998. Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava B. z dne 18.6.1998, s katero je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožnice in drugih dedičev pokojnega A.S. za delno odpravo pravnomočne odločbe SO L.B. o razlastitvi z dne 5.6.1996. Po presoji tožene stranke je organ prve stopnje v ponovljenem postopku v skladu z določbo 3. odstavka 60. člena ZUS sledil pravnemu mnenju, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo v sodbi, št. U 794/94 z dne 6.3.1996 in po katerem se šteje, da je gradnja začeta, če je razlastitveni upravičenec začel z deli vsaj na eni parceli v območju t.i. gradbene parcele. Ta je opredeljena z načrtom gradbenih parcel in z zakoličbenim načrtom, ki sta sestavni del prostorskega izvedbenega načrta, kar je določeno s 46. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Nepomembno je, na kateri od katasterskih parcel v sestavi gradbene parcele je bila začeta gradnja. Uresničitve razlastitvenega namena ni možno presojati po prostorskem aktu, veljavnem v času izdaje razlastitvene odločbe, temveč po prostorskem izvedbenem načrtu, veljavnem v času izdaje odločbe o zahtevku za odpravo pravnomočne razlastitvene odločbe. Uspeh zahtevka je pogojen z nedejavnostjo razlastitvenega upravičenca vse do izdaje odločbe organa prve stopnje. Gradbena parcela in stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava, in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (2. odstavek 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Razlaščena parcela, št. 594/2 k.o. B. v izmeri 5181 m2 leži v območju, ki je urejen z ureditvenim načrtom za pokopališče Ž. (Uradni list SRS, št. 40/85) oziroma je v celoti sestavni del gradbene parcele, opredeljene z načrtom obodne parcelacije navedenega ureditvenega načrta (mapa B, list. št. 33). Na navedeni gradbeni parceli je investitor že opravil določena dela - prvo etapo prve faze izgradnje razširjenega pokopališča. Ni pomembno, da dela na sporni katastrski parceli še niso začeta. Opisana dela (prva etapa) so se začela pred vložitvijo zahteve za odpravo razlastitvene odločbe. Zato ni izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 26. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89), namreč, da niso bila izvedena niti pripravljalna ali druga dela skladno z razlastitvenim namenom. Razlaščena parcela je v celoti del samo navedene gradbene parcele, zato ne gre za dve gradbeni parceli. Etapnost gradnje je pomembna s finančnega vidika in za investitorja, ne vpliva pa na zakonsko definicijo gradbene parcele.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se v celoti strinja z odločitvijo in z razlogi ter stališči izpodbijane odločbe, ki v celoti sledi pravnemu mnenju in stališčem, ki jih je v zadevi sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi, št. U 794/94-7 z dne 6.3.1996. Te razloge sprejema kot svoje in se nanje, da jih ne bi ponavljalo, v celoti sklicuje. Tožbeno stališče, da bi v skladu z določbo 47. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor morala biti na podlagi lokacijske dokumentacije izvedena nova parcelacija in v njenem okviru delitev razlaščene parcele št. 594/2, je neutemeljeno. Po navedeni določbi zakona se parcelacija stavbnih zemljišč izvede na podlagi načrta gradbenih parcel in sprejetega prostorskega izvedbenega načrta, na podlagi načrta gradbenih parcel iz lokacijske dokumentacije, na podlagi katere je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, pa le v primeru, če je lokacijsko dovoljenje izdano na tej podlagi, torej le za posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji. Lokacijsko dovoljenje za posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, kot je to v obravnavanem primeru, se lokacijsko dovoljenje izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt (54. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Sprememba gradbene parcele z lokacijskim dovoljenjem, po navedenem, v primeru, kot je obravnavani, ni dopustna. Trditev tožeče stranke, da Odlok o sprejetju ureditvenega načrta določa dve obodni parcelaciji in s tem dve gradbeni parceli (za prvo in drugo fazo izgradnje), ne drži. Z odlokom je določena le obodna parcelacija za celotno ureditveno območje. Da so bila pripravljalna in druga dela na delu gradbene parcele, kot jo določa Odlok o ureditvenem načrtu, in obenem na delu sporne parc. št. 594/2, pričeta pred vložitvijo zahteve, je med strankama nesporno. Za del gradbene parcele (ali celo za del razlaščene parc. št.) določba 2. odstavka 26. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini je mogoče uveljaviti.
Tožnica v pritožbi navaja, da odločba upravne enote ne sledi pravnemu mnenju in stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Načrt gradbenih parcel določa najmanj dve gradbeni parceli. V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja za prvo in drugo etapo prve faze. Katastrska parcela 594/2 je bila zato razdeljena na najmanj dve gradbeni parceli, in sicer na del, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje (prva in druga etapa prve faze) in del, za katero nobeno dovoljenje še ni bilo izdano. V odločbi tožene stranke in v izpodbijani sodbi ni bila zavrnjena navedba o več gradbenih parcelah. Tožnica smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.
Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 2. odstavka 26. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini se na zahtevo prejšnjega lastnika razlaščene nepremičnine pravnomočna odločba o razlastitvi odpravi, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od pravnomočnosti odločbe ne izvrši pripravljalnih ali drugačnih del v skladu z namenom, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta presodila, da pogoji za ugoditev zahtevku tožnice in ostalih dedičev prejšnjega lastnika niso izpolnjeni. Takšna presoja je pravilna.
Ugovor tožnice, da načrt gradbenih parcel za ureditveni načrt za pokopališče Ž. določa najmanj dve gradbeni parceli (kar naj bi pomenilo, da je zahtevku za delno odpravo mogoče ugoditi), nima podlage. Sodišče prve stopnje je ta ugovor pravilno zavrnilo, ker je z odlokom določena le obodna parcelacija za celotno ureditveno območje, je takšna presoja sodišča prve stopnje skladna z Odlokom o sprejetju ureditvenega načrta, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje. Ker je bilo zato pravilno ugotovljeno, da gre za določen kompleks in da so bila pripravljalna dela na delu tega kompleksa že izvedena in to v skladu z namenom, zaradi katerega je bila razlaščena tudi parcela 594/2, posameznega dela kompleksa ni mogoče izločiti z uporabo navedene določbe Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi presodilo vse tožbene ugovore. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka sledila pravnemu mnenju in stališču, ki ga je v zadevi sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi, št. U 794/94-7 z dne 6.3.1996. Brez podlage je zato tudi pritožbeni ugovor, da upravni organ ni sledil navedenemu mnenju in stališču. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo zato materialno pravo pravilno uporabljeno.
Glede na navedeno in ker je spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.