Jedro

Na podlagi 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Na podlagi ugotovljenih dejstev je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, svojo odločitev pa oprlo na splošno določilo 9. člena OZ.

Iz določila 328. člena ZPP izhaja, da sme sodnik kadar koli popraviti napake v številkah ter druge očitne pisne pomote. Ta določba (ki smiselno velja tudi za popravo sklepa) je namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti, ne pa vsebinskemu spreminjanju izdane odločbe.

S (prvim) popravnim sklepom z dne 12. 3. 2020 je prvostopenjsko sodišče v uvodu izpodbijane sodbe navedeni datum 10. 3. 2020, kot dan izdaje sodbe, nadomestilo s pravilnim datumom 3. 2. 2020. S popravnim sklepom z dne 3. 6. 2020 (to je z drugim sklepom) pa je nadomestilo v izreku prvega sklepa napačno navedeno opravilno številko VI Pg 1516/2018 s pravilno X Pg 1941/2019. V obeh primerih gre za napake tehnične narave, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. S popravnima sklepoma prvostopenjsko sodišče ni v ničemer poseglo v vsebino svoje odločitve. Za tako odpravo ugotovljenih pomot, sledeč določbi 328. členu ZPP, torej ni nobenih ovir.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijane odločbe potrdijo.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je 3. 2. 2020 izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. Proti tej sodbi je toženka vložila pritožbo, po plačilu sodne takse za pritožbeni postopek pa je sodišče prve stopnje to pritožbo štelo za napoved pritožbe in 10. 3. 2020 izdalo sodbo s polno obrazložitvijo. Zatem je 12. 3. 2020 izdalo sklep (pravilno: popravni sklep). S tem sklepom je izdano sodbo popravilo tako, da je napačen datum izdaje 10. marec 2020, ki je naveden v njenem uvodu, nadomestilo s pravilnim datumom 3. februar 2020. Ker pa je v izreku tega sklepa navedlo napačno opravilno številko in sicer VI Pg 1516/2018, namesto X Pg 1941/2019, je 3. 6. 2020 izdalo še en sklep (pravilno: popravni sklep) ter z njim saniralo tudi to pomoto.

**Izpodbijana sodba**

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da tožnici plača 1.800,90 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrne njene pravdne stroške v znesku 501,00 EUR s pripadki (II. točka izreka).

3. Svojo odločitev je oprlo na naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da sta bili pravdni stranki v poslovnem razmerju na podlagi okvirne pogodbe o dobavi blaga - Matičnega lista prodajalca št. 49/2016 ter Splošnih pogojev poslovnega sodelovanja na področju nakupa, dobave in dostave blaga A. – dob 2016, ki predstavlja okvirno pogodbo o dobavi blaga, sklenjeno za nedoločen čas; (2) da je na tej podlagi toženka v tožničine prodajalne dobavljala blago iz njenega asortimana; (3) da je bil med pravdnima strankama sklenjen tudi dogovor, da se kupnina za blago, ki pred potekom roka še ni bilo prodano, zniža za 50% ter dogovor, da se neprodano blago vrne toženki, ta pa mora tožnici povrniti 100% kupnino; (4) da je toženka za blago pred iztekom roka ter neprodano blago tožnici izstavila ustrezne dobropise, ni pa na tej podlagi realizirala plačil, ki jih tožnica vtožuje v tem postopku.

4. Zgornje dejanske ugotovitve je sodišče povzelo iz dopolnitve tožbe, ker toženka na to vlogo tožnice ni odgovorila1. Sklicevalo se je na določilo drugega odstavka 214. člena ZPP, po katerem se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Na podlagi ugotovljenih dejstev je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, svojo odločitev pa oprlo na splošno določilo 9. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

**Pritožbe toženke in odgovor na pritožbe**

5. Toženka se je pravočasno pritožila tako proti sodbi kot tudi proti vsakemu od obeh (popravnih) sklepov.

6. V pritožbi zoper sodbo je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo in vse tožbene zahtevke v celoti zavrže oziroma zavrne, tožnici pa naloži v plačilo vse pravdne in pritožbene stroške toženke, podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

7. V obeh pritožbah proti sklepoma je pritožnica povsem enako navedla, da se pritožuje zaradi naknadne spremembe datuma sodbe z dne 10. 3. 2020 na nov datum 3. 2. 2020, ki toženki lahko onemogoči možnost uporabe rednih pravnih poti pri dokazovanju svoje pritožbe. V vsaki od teh pritožb je tudi dobesedno ponovila pritožbeni predlog iz pritožbe proti sodbi.

8. Tožnica je na vse pritožbe pravočasno odgovorila v isti vlogi. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbe zavrne. Tudi ona je zahtevala povračilo svojih pritožbenih stroškov.

**K odločitvi o pritožbah**

9. Pritožbe niso utemeljene.

**O pritožbi zoper sodbo** _Posebnosti spora majhne vrednosti_

10. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, ki je razvidno iz 3. točke obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne kršitve postopka pa se ne ozira.

11. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

12. S pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijane sodbe navedlo napačen datum (s čimer je kršilo drugi odstavek 324. člena ZPP), pritožnica uveljavlja relativno postopkovno kršitev. Kot je zgoraj pojasnjeno, se na take kršitve pritožbeno sodišče v tovrstnih postopkih ne ozira, sicer je pa to pisno pomoto sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom.

13. Po določilu prvega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno le na ugovor tožene stranke, če ga uveljavlja najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka pa v edini vlogi, ki jo je vložila pred sodiščem prve stopnje, to je v ugovoru, pristojnosti sodišča prve stopnje ni ugovarjala. Zato je pritožbena navedba, da je bilo za sojenje pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici, prepozna.

14. Nobena od strank med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni predlagala izvedbe dokaza z zaslišanjem izvedenca ekonomske stroke Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka, ker tega dokaza ni izvedlo. Sodišče po uradni dolžnosti ne sme izvajati nobenih dokazov, razen če gre za situacijo iz tretjega odstavka 3. člena ZPP2. Da bi šlo za tako situacijo, pritožbeno sodišče ni zaznalo, pa tudi pritožnica je ne zatrjuje.

15. S pritožbenima navedbama, (1) da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj je tožnica predložila zgolj listine, za katere ni osnove v Matičnem listu prodajalca št. 46/2019 ter da (2) ne drži, da je bil obenem sklenjen dogovor, da se kupnina za neprodano blago vrača, in sicer za blago, ki še ni bilo prodano in je bilo pred iztekom roka za 50% odstotkov, za neprodano blago pa za 100%, toženka sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Kot je zgoraj pojasnjeno, z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga v tem postopku ni mogoče uspeti. Zato se niti s tema pritožbenima očitkoma pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.

16. S pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kar sledilo navedbam tožnice in njenim verodostojnim listinam, ne da bi sploh primerno raziskalo dejansko stanje, pritožnica na zelo abstraktnem nivoju sodišču prve stopnje očita kršitev določil pravdnega postopka pri ugotavljanju dejanskega stanja. Ker pa je (zgoraj v 4. točki te obrazložitve, v bistvenem delu povzeto) določilo drugega odstavka 214. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo odločilna pravna dejstva (glej 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) jasno, absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Sicer pa te kršitve pritožnica sodišču prve stopnje niti ne očita.

17. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe torej ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi iz II. točke izreka. Poleg tega pritožbe proti tej točki pritožnica sploh obrazložila ni. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

**O pritožbah zoper (popravna) sklepa**

18. Iz določila 328. člena ZPP izhaja, da sme sodnik kadar koli popraviti napake v številkah ter druge očitne pisne pomote. Ta določba (ki smiselno velja tudi za popravo sklepa) je namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti, ne pa vsebinskemu spreminjanju izdane odločbe.

19. S (prvim) popravnim sklepom z dne 12. 3. 2020 je prvostopenjsko sodišče v uvodu izpodbijane sodbe navedeni datum 10. 3. 2020, kot dan izdaje sodbe, nadomestilo s pravilnim datumom 3. 2. 2020. S popravnim sklepom z dne 3. 6. 2020 (to je z drugim sklepom) pa je nadomestilo v izreku prvega sklepa napačno navedeno opravilno številko VI Pg 1516/2018 s pravilno X Pg 1941/2019. 20. V obeh primerih gre torej za napake tehnične narave, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. S popravnima sklepoma prvostopenjsko sodišče ni v ničemer poseglo v vsebino svoje odločitve. Za tako odpravo ugotovljenih pomot, sledeč določbi 328. členu ZPP, torej ni nobenih ovir.

21. Kako in zakaj naj bi bila toženki zaradi spremembe datuma sodbe onemogočena možnost uporabe rednih pravnih poti pri dokazovanju svoje pritožbe, pritožnica ni pojasnila. Zato se pritožbeno sodišče do tega očitka ne more opredeliti.

22. Iz zgornje obrazložitve sledi, da tudi pritožbi proti sklepoma nista utemeljeni. Kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pa ob uradnem preizkusu izpodbijanih sklepov ni zasledilo. Zato je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in oba izpodbijana (popravna) sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

**O pritožbenih stroških**

23. Toženka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa stroškov pritožbenega postopka ni priznalo niti tožnici, saj odgovor na pritožbo v tej zadevi, ki je povsem jasna in pravno nezahtevna, ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Edina vloga, ki jo je bila toženka vložila med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je bil ugovor. 2 Glej drugi odstavek 7. člena ZPP.