Jedro

Če stranka za dela ne pridobi potrebnega dovoljenja pred pričetkom gradnje, je ukrep urbanističnega inšpektorja, izdan na podlagi 73. člena ZUN, utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30.7.2002 s katero je zavrnila pritožbo obeh investitorjev, sedaj tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota M.S. z dne 21.12.2001. Z njo je prvostopni upravni organ odločil, da sta investitorja T.L. starejši in T.M. do 15.6.2002 dolžna odstraniti izvedeno ograjo kot zaščito proti divjadi v dolžini cca 14,00 m ob vzhodni parcelni meji in v dolžini cca 60,00 m ob severni parcelni meji, izvedeno v obliki črke "L" povprečne višine cca 1,80 m, na zemljišču parc. št. 23 k.o. M. V razlogih sodbe sodišče navaja, da gre v zadevi za ukrep urbanističnega inšpektorja, ki ima podlago v določbi 72. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki določa naloge urbanistične inšpekcije in v 1. odstavku 73. člena ZUN, ki določa, da odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 6.12.2001 je razvidno, da sta tožnika investitorja gradnje in da si v času gradnje dovoljenja nista pridobila. Na to odločilno dejstvo, da sta tožnika opravila poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja, pa ne morejo vplivati njuni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev za izdajo upravnega dovoljenja, prav tako pa tudi ne okoliščina, da sta za izdajo dovoljenja že zaprosila.

V pritožbi tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni postopalo v skladu s 74. členom ZUN. Skladno z določbo 72. člena ZUN sme namreč inšpektor v primeru, če se gradi brez ustreznega dovoljenja odrediti, da se gradnja ustavi do pridobitve lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila. Le v primeru, če investitor ne postopa skladno z odredbo inšpektorja, sme odrediti odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja (3. odstavek 74. člena ZUN). Investitorja sta še pred izdajo odločbe inšpekcijskega organa prve stopnje zaprosila za izdajo odločbe o priglasitvi del in s tem sprožila postopek legalizacije objekta.

Sodišče prve stopnje bi glede na sporno dejansko stanje vsekakor moralo opraviti glavno obravnavo, ki bi tožnikoma dala možnost izjasniti se ter pojasniti vsa za odločitev pomembna dejstva, saj pogoji za odločanje sodišča prve stopnje brez glavne obravnave skladno z določbo 2. odstavka 50. člena ZUS, niso podani. V posledici neopravljene glavne obravnave sodišče ni moglo popolnoma in predvsem pravilno ugotoviti dejanskega stanja. Tožnika sta s tožbo predlagala izdajo začasne odredbe, sodišče prve stopnje pa o zahtevku sploh ni odločilo. Predlagata, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka in državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitvi, da sta tožnika kot investitorja posegla v prostor s tem, ker sta na parc. št. 23 k.o. M. ob vzhodni in ob severni parcelni meji postavila ograjo, pred posegom pa nista pridobila ustreznega upravnega dovoljenja, nista sporni. Tožnika v pritožbi namreč tem ugotovitvam ne ugovarjata.

Na tej dejanski podlagi pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča inšpekcijski ukrep, izdan na podlagi 73. člena ZUN, pravilen in zakonit. Po 1. odstavku 73. člena ZUN je imel urbanistični inšpektor pravno podlago za odreditev odstranitve objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje ali na drugačen način sanacijo posega v prostor, kadar je investitor gradil ali drugače posegel v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002 - ZUreP-1) je ZUN sicer prenehal veljati (179. člen), vendar se po določbi 200. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in 47/2004 - ZGO) inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. V tem primeru se je inšpekcijski postopek začel z inšpekcijskim ogledom 3.12.2001, torej pred uveljavitvijo ZGO v letu 2003. Pritožbeni ugovor, da bi inšpekcijski ukrep moral temeljiti na določbi 74. člena ZUN, ni utemeljen, ker je bila navedena določba že z novelo ZUN v letu 1993 (Uradni list RS, št. 18/93) črtana in torej v času postopka za izdajo inšpekcijskega ukrepa ni več veljala.

S tožbo, vloženo v upravnem sporu, tožeča stranka ni zahtevala opravo glavne obravnave, v tožbi tudi ni predlagala dokazov, ki bi že ne bili izvedeni v upravnem postopku ali ki bi jih v upravnem postopku ne mogla predlagati. Zato je imelo sodišče prve stopnje podlago v 2. odstavku 50. člena ZUS, da je odločilo brez glavne obravnave. O zahtevi za izdajo začasne odredbe pa je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom z dne 25.10.2002, ki ga je vrhovno sodišče potrdilo s sklepom z dne 4.12.2002. Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.