Jedro

Pri ugotavljanju pravice do preživnine po 81. členu ZZZDR ni nobene podlage za obravnavanje nekih dodatnih nagibov za sklenitev zakonske zveze (dodatnih s stališča členov 3/1 in 13 ZZZDR), usmerjenih na razmere po smrti drugega zakonca.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 30.1.1988 v sklenili pravdni stranki, obenem pa zavrnilo toženkin zahtevek, da naj ji tožnik od 1.7.1992, tj. od razvezne sodbe dalje plačuje po 15.000,00 SIT preživnine. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo toženkino pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem preživninskem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev odločitve o preživnini in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da o preživnini za toženko ponovno odloči. Na vročeno revizijo (člen 390 ZPP) je tožnik odgovoril s predlogom, da se revizija zavrže, ker le nedovoljeno izpodbija dejansko stanje, Javni tožilec RS pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354/2 ZPP v pravdi ni bilo. Revizijski očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso utemeljeni. Po določbi 81. člena ZZZDR (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, prečiščeno besedilo) se ob razvezi zakonske zveze prizna pravica do preživnine zakoncu, ki je v celoti ali delno nepreskrbljen. O tem osnovnem pogoju za pravico do preživnine ob razvezi izpodbijana sodba ima razloge, zato je neutemeljen revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke člena 354/2 ZPP - češ da sodbi prve in druge stopnje nimata razlogov o tem, kakšna sredstva potrebuje toženka za preživetje, kakšno in kolikšno pokojnino prejema in ali ima zadostna sredstva za preživljanje. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je toženka pred sklenitvijo sedaj razvezane zakonske zveze imela pokojnino in da ima to pokojnino tudi po prenehanju te relativno kratke zakonske zveze, ki je trajala od 30.1.1988 do 30.6.1992, s tem da je bila dejanska skupnost v zadnjem obdobju zaradi nesporazumov večkrat prekinjena. Ugotovilo je tudi, da se je toženka pred sklenitvijo te zakonske zveze preživljala sama in da se po lastni izjavi tudi po razvezi preživlja sama. Ugotovilo je končno, da je pred sklenitvijo zakonske zveze stanovala v hiši, ki je bila njena last, pa jo je podarila hčeri, pri kateri v tej hiši po razvezi ponovno stanuje. Te dejanske ugotovitve po presoji revizijskega sodišča pomenijo dejanske ugotovitve glede okoliščin, ki so odločilne pri presoji o preskrbljenosti toženke zaradi odločitve o njeni pravici do preživnine. Razloge o odločilnih dejstvih izpodbijana sodba torej ima. Ali so ti razlogi tako natančni, kakor bi lahko najbolj bili, pa je že vprašanje popolnosti dejanskega stanja - te pa z revizijo ni dovoljeno terjati (člen 385/3 ZPP). S stališča pravilne uporabe materialnega prava pa ne gre za pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - saj predvsem ni v 81. členu ZZZDR predpisano, na kakšen način se ugotavlja preskrbljenost ali nepreskrbljenost zakonca ob razvezi. V obravnavani zadevi zadošča z opisnimi ugotovitvami o toženkinih premoženjskih razmerah navedena dejanska podlaga presoje, da toženka ni nepreskrbljena v smislu 81. člena ZZZDR.

Brez podlage so revizijske zahteve, da bi se moralo sodišče ukvarjati z razlogi, ki so vodili toženko pri odločitvi, da sklene zakonsko zvezo s tožnikom. Zato se tudi ni treba ukvarjati z njeno nadaljnjo revizijsko razlago, da ni samovoljno odšla iz zakona, amapak bi bila pripravljena vzdržati in skrbeti za tožnika do smrti, ker je vedela, da si edino s tem lahko oskrbi potrebna sredstva za preživetje. Zakonska zveza je življenska skupnost moža in žene, ki temelji na svobodni odločitvi za sklenitev zakonske zveze, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (člen 3/1 in 13 ZZZDR). Pri tako zakonsko opredeljeni vsebini zakonske zveze ni nobene podlage za obravnavanje nekih dodatnih nagibov za sklenitev zakonske zveze, usmerjenih na razmere po smrti drugega zakonca - vsekakor ne pri ugotavljanju podlage za odločitev o pravici do preživnine po 81. členu ZZZDR. Sicer pa je treba toženko tudi opozoriti, da se je z delom vsebine nazadnje navedenih revizijskih razlogov lotila tudi navajanja dejanskih novot, česar ji 387. člen ZPP ne dovoljuje.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.

O stroških revizijskega postopka ni bilo treba odločati, ker stroški revizijskega odgovora niso bili prijavljeni.