Jedro

Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je zoper prvotoženo stranko tekel stečajni postopek, ki je bil zaključen 21. 6. 2021. Na podlagi tega sklepa, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2021, je bila prvotožena stranka izbrisana iz poslovnega registra. Z izbrisom iz poslovnega registra je prenehala obstajati in ne more biti več pravdna stranka, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 80. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP zoper njo tožbo zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje drugotožena stranka v tem individualnem delovnem sporu. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da mora sodišče na pravdno sposobnost strank paziti ves čas postopka, torej tudi med postopkom pred pritožbenim sodiščem. Izpodbijana procesna odločitev sodišča prve stopnje pa ni pravilna zato, ker je sklep, s katerim je tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, izdalo že po pravnomočnosti sodbe. Pritožba opozarja tudi na sodno prakso, iz katere izhaja, da je sodišče pritožbo zavrglo, ker je tožena stranka med postopkom pred pritožbenim sodiščem izgubila pravdno sposobnost (sklep VSL I Cpg 324/2005), in na dva sklepa vrhovnega sodišča, ki je reviziji zavrglo iz razloga, ker je revidentka zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala, s čemer je prenehala tudi njena pravica do revizije (sklepa VS RS III Ips 36/2003 in III Ips 79/2007), ki predstavljata drugačno pravno situacijo. V obeh revizijskih zadevah se je vrhovno sodišče sklicevalo na določbe 80. člena ZPP, vendar je šlo za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep ni bil izdan v postopku z izrednim pravnim sredstvom. Uporaba 80. člena ZPP se nikakor ne more raztezati tudi na odločitev, ki je že postala pravnomočna. V nasprotnem primeru bi sodišče na tak način „ad absurdum“ lahko posegalo v vse v preteklosti pravnomočno zaključene postopke, katerih stranke so kasneje izbrisane.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP1, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.

5. Zaradi pravne jasnosti pritožbeno sodišče povzema potek postopka v tem individualnem delovnem sporu. Tožba zaradi ugotovitve ničnosti pogodb o poslovnem sodelovanju, pogodb o zaposlitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter zaradi ugotovitve obstoja delovnega razmerja je bila vložena dne 14. 8. 2019 zoper dve toženi stranki in nato na poravnalnem in pripravljalnem naroku ter prvem naroku za glavno obravnavo dne 13. 11. 2019 razširjena še na tretjo in četrto toženo stranko. Tekom postopka je prvotožena stranka dne 8. 1. 2020 vložila predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi 231. člena ZFPPIPP. Zaradi začetka stečajnega postopka je sodišče 14. 1. 2020 postopek prekinilo in nato na podlagi sklepa z dne 20. 2. 2020 nadaljevalo s podjetjem v stečaju, ki ga je zastopal stečajni upravitelj. Dne 5. 10. 2020 je sodišče prve stopnje izdalo sodbo in sklep, s katerima je odločilo o vseh tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pritožili tožeča in drugotožena stranka. Pritožbeno sodišče je s sodbo in sklepom Pdp 624/2020 z dne 21. 4. 2021 delno ugodilo pritožbi drugotožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, v preostalem je pritožbo drugotožene stranke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa in izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje. Predlog za dopustitev revizije sta vložila tožeča in drugotožena stranka. Predlog drugotožene stranke je bil zavržen, predlogu tožeče stranke je bilo ugodeno. Po zaključku pritožbenega postopka in izdaji sodne odločbe je bil nad prvotoženo stranko dne 21. 6. 2021 zaključen stečajni postopek. Sklep je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021, na podlagi tega sklepa je bila prvotožena stranka izbrisana iz poslovnega registra. Sodišče prve stopnje je dne 14. 12. 2021 prejelo revizijo tožeče stranke v delu pravnomočne odločitve, ki se nanaša na individualni delovni spor med tožečo in drugotoženo stranko. Dne 30. 12. 2021 je izdalo predmetni izpodbijani sklep o tem, da se tožba zoper prvotoženo stranko zavrže. Sklep o zavrženju tožbe zoper prvotoženo stranko je torej izdan že po pravnomočni odločitvi v tem individualnem delovnem sporu, ki se nanaša tudi na odločitev zoper prvotoženo stranko in ki ni revizijsko izpodbijana. Poseganje v pravnomočno rešeno zadevo je mogoče le z izrednimi pravnimi sredstvi. Spor med tožečo stranko in prvotoženo stranko je pravnomočno zaključen, v zvezi z odločitvijo v sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko ni bil s strani tožeče in prvotožene stranke podan predlog za dopustitev revizije, torej tudi ni mogoče posegati vanj na podlagi določbe 80. člena ZPP, kar bi bilo mogoče le v primeru, da bi tekel revizijski postopek v katerem bi bila stranka postopka izbrisana pravna oseba, kot to izhaja iz sodne prakse (sklep III Ips 36/2003, sklep Ips 79/2007). Ker torej odprtega postopka med tožečo stranko in prvotoženo stranko ni več, sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage za odločanje na podlagi 80. člena ZPP. V primeru odprtega revizijskega postopka pa bi na podlagi navedene zakonske določbe lahko zavrglo le revizijo, ne pa poseglo v pravnomočno rešen spor. Tako je sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 12. 2021, s katerim je tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, dejansko brez pravnega učinka. V primeru, da bi se kdo v kakšnem postopku na ta sklep skliceval, četudi bo postal pravnomočen, se bo o njem odločalo v okviru postopka, v katerem se bo pojavilo vprašanje učinka tega sklepa.2 1 Višje delovno in socialno sodišče vedno odloča v senatu, kot to določa drugi odstavek 17. člena ZDSS-1. 2 Primerjaj Triva, Belajec, Dika, Građansko parnično procesno pravo, Zagreb 1986, stran 564.