Jedro

Izvršbo je mogoče dovoliti izključno za tisto glavno oziroma stransko terjatev, ki je po višini in zapadlosti nedvoumno opredeljena v evropskem plačilnem nalogu, za stransko terjatev iz naslova obresti pa mora biti nedvoumno tudi, od katere glavnice tečejo, po kakšni obrestni meri in kdaj začnejo teči. Navedenega opomina (priloga spisa A 2) nikakor ni mogoče uporabiti za natančnejše pojasnjevanje izvršilnega naslova, saj gre za zasebno listino upnika, ki nima kvalitete izvršilnega naslova.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice z dne 14. 5. 2015 zoper sklep o izvršbi In 24/2015 z dne 8. 4. 2015 (I. točka izreka) ter dolžnici naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 285,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da iz Evropskega plačilnega naloga, na podlagi katerega upnik izterjuje svojo terjatev, ne izhaja takšna obveznost dolžnika, kot jo terja upnik, torej znesek 9.093,76 EUR. Upnik namreč s predlogom za izvršbo terja zneske 2.800,00 EUR, 3.933,60 EUR, 2.360,16 EUR in 495,15 EUR, skupaj 9.588,91 EUR, za izterjavo takšnega zneska pa upnik nima podlage v evropskem izvršilnem nalogu. Zato sodišče predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti. Enako pa naj bi veljalo za dejstvo, ki ga je dolžnica poudarila že v ugovoru, da ima upnik v Evropskem plačilnem nalogu kot obveznost označen le en znesek, in sicer v višini 9.093,76 EUR, s predlogom za izvršbo pa terja štiri različne (drugačne) zneske, katerih seštevek pa ne predstavlja istega zneska, torej zneska, ki ga upnik skuša izterjati. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in ugodi ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ter sklep o izvršbi skupaj s stroški razveljavi, postopek zoper dolžnico pa ustavi. Upniku naj hkrati naloži, da je dolžan dolžnici povrniti njene izvršilne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pri tem v okviru uradnega pritožbenega preizkusa ocenjuje, da je zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča prve stopnje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožba utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje opustilo preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom, zaradi tega pa ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev glede izterjevanih denarnih obveznosti.

6. Upnik je izvršbo predlagal na podlagi Evropskega plačilnega naloga (obrazec E), ki ga je dne 6. 8. 2014 v B., v R. M., izdalo sodišče Dr. C. R. K. I., 11029/Ü/733/2014/2, s potrdilom o izvršljivosti (obrazec G) z dne 1. 10. 2014 (priloga spisa A 1).

7. Evropski plačilni nalog ureja Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (v nadaljevanju Uredba). Ta v 19. členu določa, da se plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju. V skladu s prvim odstavkom 21. člena navedene Uredbe postopke izvršbe brez poseganja v določbe te uredbe ureja pravo države članice izvršbe, in se evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe.

8. Evropski plačilni nalog je zato obravnavati kot izvršilni naslov v smislu določb 17. in 21. člena ZIZ. V skladu s procesnopravno in materialnopravno vsebino določbe 17. člena ZIZ je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, (evropskega plačilnega naloga s potrdilom o izvršljivosti), na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe pa sodišče pazi po uradni dolžnosti, tudi če ugovor v tej smeri ne bi bil obrazložen (drugi odstavek 55. člena ZIZ).(1) Upniku gre procesno varstvo šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z izvršilnim naslovom mora izpolnjevati tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ. Na podlagi slednjega je primeren izvršilni naslov le tisti, ki vsebuje določno opredeljene obveznosti.

9. Pritrditi je pritožbenim navedbam dolžnice, da sodišče preizkusa skladnosti predloga za izvršbo z izvršljivim evropskim plačilnim nalogom (v povezavi s preizkusom primernosti po 21. členu ZIZ) ni opravilo, kljub temu, da je dolžnica v ugovoru pravočasno grajala, da predlog za izvršbo ni skladen z izvršilnim naslovom, torej z izvršljivim evropskim plačilnim nalogom, saj upnik terja štiri terjatve, ki ne izhajajo iz evropskega plačilnega naloga, v katerem je bila zoper dolžnico potrjena le terjatev v višini 9.093,76 EUR. Iz pojasnil upnice v odgovoru na ugovor izhaja, da je predlog za izvršbo podan tudi na podlagi priloženega opomina (priloga spisa A 2), iz katerega izhaja zapadlost posameznih, po kupoprodajnih pogodbah zapadlih zneskov, katerih seštevek predstavlja višino glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa. V tej zvezi sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova (evropskega plačilnega naloga s potrjeno izvršljivostjo) ne pa na podlagi verodostojne listine, ki bi jo predstavljal takšen opomin. Zato je izvršbo mogoče dovoliti izključno za tisto glavno oziroma stransko terjatev, ki je po višini in zapadlosti nedvoumno opredeljena v evropskem plačilnem nalogu, za stransko terjatev iz naslova obresti pa mora biti nedvoumno tudi, od katere glavnice tečejo, po kakšni obrestni meri in kdaj začnejo teči. Navedenega opomina (priloga spisa A 2) nikakor ni mogoče uporabiti za natančnejše pojasnjevanje izvršilnega naslova, saj gre za zasebno listino upnika, ki nima kvalitete izvršilnega naslova. Ker je sodišče prve stopnje opustilo preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom, ni ugotavljalo pravno pomembnih in tudi sicer ugovorno spornih dejstev glede izterjevanih denarnih obveznosti, je odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnice zmotna.

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi dolžnice in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Razveljavitev odločitve o glavni stvari (I. točka izreka prvostopenjskega sklepa) ima za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve (II. točka izreka prvostopenjskega sklepa). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z že podanimi usmeritvami opravi preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom (17. člen ZIZ) in preizkus primernosti izvršilnega naslova za izvršbo (19. člen ZIZ), pri tem pa naj upošteva, da je bil upnik z ugovorom dolžnice že izrecno opozorjen na vprašanje skladnosti in je v odgovoru na ugovor že podal svoje pojasnilo v tej zvezi, zato materialno procesno vodstvo sodišča z opozorilom upniku v tem primeru ni več potrebno.(2)

11. Odločitev o pritožbenih stroških se, v skladu z določbo tretjega odstavka 165 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1) : Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003. Op. št. (2) : Tako Betetto N., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2006, 2. knjiga, str. 592.