Jedro

Pri ugotavljanju pokojninske dobe sta sodišče prve stopnje in toženec pravilno upoštevala tiste podatke, ki so evidentirani v matični evidenci. Da bi se v pokojninsko dobo nadalje vštelo še obdobje izbrisa iz evidence stalnega prebivališča, za kar se zavzema tožnik, pa ni nikakršne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 6. 3. 2009 v delu, v katerem je odločeno o znesku invalidske pokojnine ter da se invalidska pokojnina tožniku prizna v polnem znesku od polne zavarovalne dobe, tudi za čas izbrisa iz evidence pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, od leta 1991 do sprejema v državljanstvo 12. 1. 2011. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in prosi, da zadevo na podlagi priloženih dokazov obravnava, ker je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe sodnega postopka in sicer določbo 155. člena v zvezi s 156. členom zakona in zlorabilo zakon ter kršilo 26. člen Ustave, pri tem pa izločilo iz nadaljnjega postopka dokaze v spisu. Nadalje navaja, da mu protizakonito v upravi občine ... ni bil obračunan in izplačan osebni dohodek za nasilno uporabo patentov od leta 1977 dalje. Ta neobračunani in avtomatično neprenešeni in nevštevani del neobračunanega zneska, ki se avtomatično šteje za finančna sredstva proračuna, ni bil prenešen na njegovo ime na račun plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ne strinja se, da ga sodišče ni obravnavalo kot druge slovenske državljane, ki jim ni bila kratena človekova pravica do dela in pravice, ki mu gredo iz naslova delovnega razmerja. Vsa navedena dejstva je mogoče preizkusiti, ker so podprta s priloženimi dokazi. Invalidka pokojnina mu je priznana samo v višini 344,96 EUR od 18. 9. 2007 dalje kot invalidu I. kategorije invalidnosti, takšno odločbo pa je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno in zakonito, ne da bi upoštevalo njemu neizplačana finančna sredstva iz proračuna za uveljavitev sodnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na račun plačanih prispevkov. Invalid I. kategorije je bil že pred letom 2007, vendar ZPIZ Slovenije in državni organi niso s svojim poslovanjem dovolili niti omogočili ugotavljanje invalidnosti, dokler Ustavno sodišče Republike Slovenije ni pravnomočno razsodilo 3. 4. 2003, da je Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, v neskladju z Ustavo. Pritožbeno sodišče naj upošteva obstoj dejstev, utemeljenih z dokazi, saj bi bila lahko zanj izdana drugačna sodba, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo priložene dokaze. Pritožbeno sodišče naj pripadajoče nadomestilo za kršitev patentov avtomatično šteje za del proračunskih sredstev in jih šteje kot prihodek v pokojninsko blagajno za odmero invalidnine po 2. odstavku 146. člena ZPIZ1-1 in za odmero invalidske pokojnine po 72. členu ZPIZ-1 in polne pokojnine po doživetju 65 let starosti leta 2013. Med prihodke obveznega zavarovanja se štejejo tudi prihodki od dividend, obresti in ostali prihodki. Citira 214. člen, 44. člen, 156. člen, 146. člen ter 172. člen ZPIZ-1. Vztraja, da sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ker ni upoštevalo dejstev in dokazov, pomembnih za ugoditev njegovemu tožbenemu zahtevku za priznanje pravice do polne invalidske pokojnine in invalidnine. Nadalje navaja okoliščino v zvezi z zaposlitvijo pri T., sedaj M. d.d. in sodnih postopkov pri Sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije. Vztraja, da je nerazumljiva trditev sodišča prve stopnje, da nikoli ni navajal, niti dokazal priznano dodatno dobo pri odmeri pokojnine, za katero so bili plačani prispevki. To neresnico ovrže vojna knjižica, ker je enakovredno oficirjem armade kot rezervni artilerijski oficir od 1970 do 1989 prevzemal preko občinskih štabov Teritorialne obrambe ... in ..., vse odgovornosti domovinske dolžnosti in obveznosti obrambe, ki po teži in zahtevnosti nalog niso bile drugačne od odgovornosti in zahtevnosti armadnih oficirjev, ki so iz delovnega razmerja imeli plačane prispevke za pokojnino, kot pripadniki policije, katerim so to bile edine obveznosti. Sam pa je poleg domovinske dolžnosti in obveznosti do izvrševanja vojnih obveznosti kot rezervni oficir v občinskih štabih teritorialne obrambe vestno opravljal svoje poklicno in strokovno delo, pa še končal v Z. v trajanju 11 mesecev artilerijsko šolo rezervnih oficirjev. Ne strinja se, da glede obdobja za čas izbrisa iz evidence stalnega prebivališča ni nobene pravne podlage za vštevanje v pokojninsko dobo. Ker sodišče prve stopnje ne more zanikati obstoja kršitve njegovih človekovih pravic zaradi posledic izbrisa in izgube dohodka zaradi neizdaje delovnega dovoljenja v Sloveniji, naj pritožbeno sodišče upošteva tudi, da sta Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v ... in Mestni sekretariat za notranje zadeve ..., istočasno reševala dovoljenje za delo. Zaradi predloženih dokazov v spisu je sodišče prve stopnje ravnalo pristransko z oškodovanjem njegovih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje oziroma izpodbijano sodbo spremeni ter mu prizna polno invalidsko pokojnino in invalidnino, podredno pa prizna polno invalidsko pokojnino in invalidnino v višini 1.000,00 EUR mesečno.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca št. ... z dne 6. 3. 2009. S citirano dokončno odločbo je toženec zavrnil pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 2. 10. 2008, s katero je toženec odločil, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v znesku 344,96 EUR na mesec od 18. 9. 2007 dalje. Takšna odločitev je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in zakonito, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima tožnik po podatkih matične evidence 16 let, 11 mesecev in 20 dni pokojninske dobe. Za dobo v takšnem trajanju je tožnik izpolnil minimalne pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po 2. alineji 68. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Tožniku je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno v skladu z določbo 1. odstavka 72. člena odmerila invalidsko pokojnino, priznano na podlagi I. kategorije invalidnosti od 18. 9. 2007 dalje. Invalidska pokojnina mu je bila tudi ob upoštevanju 75. člena v povezavi s 409. členom ZPIZ-1 odmerjena v pravilni višini 45 % od ugotovljene pokojninske osnove.

Pri izračunu pokojninske osnove je sodišče prve stopnje in upoštevalo podatke o plačah in nadomestilih, ki so evidentirani v matični evidenci na obrazcih M4. Skladno z določbo 1. odstavka 203. člena ZPIZ-1 sta sodišče in toženec tudi o pokojninski dobi upoštevala tiste podatke, ki so evidentirani v matični evidenci.

Pravilno pa sodišče pri odmeri pokojnine ni upoštevalo dodatne dobe, za kar se zavzema tožnik. Dodana doba, ki je opredeljena v 193. členu ZPIZ-1 in predstavlja leta zaključenega študija, dodiplomskega in podiplomskega šolanja, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, nadalje čas, po katerem je bil zavarovanec prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo, se upošteva le za izpolnitev pogoja za pridobitev pravice do pokojnine, ne upošteva pa se pri sami odmeri pokojnine. Izrecno je v 5. odstavku 7. člena ZPIZ-1 določeno, da pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če za posamezne primere zakon ne določa drugače. To pomeni, da se tudi pri odmeri pokojnine lahko upošteva le tista pokojninska doba, in torej tudi dodatna doba, za katero so plačani prispevki oziroma, če zakon ne določa drugače. Drugačno pravno naziranje glede plačila prispevkov in upoštevanja dodane dobe ter plač pri oblikovanju pokojninske osnove in odmeri pokojnine, pri katerem vztraja tožnik, ni pravilno.

Brez dejanske in pravne podlage tožnik vztraja, da se mu všteje obdobje izbrisa iz evidence stalnega prebivališča v pokojninsko dobo in upošteva pri izračunu invalidske pokojnine za polno pokojninsko dobo. Edino pravilno je stališče, da je toženec kot javni zavod nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne nosilec kakršnihkoli obveznosti, tako tudi ne obveznosti, ki izhajajo iz zatrjevanega nezakonitega izbrisa iz evidence stalnega prebivališča. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem pritožbenih navedb, ki se ne nanašajo na sporni predmet in niso relevantne za samo odločitev, ni moglo upoštevati.