Up-747/03 - 4

14. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 223/2001 z dne 18. 9. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper:

- sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 125/2001-6 z dne 29. 3. 2001 in

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko sodbo je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po prvem odstavku 203. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Višje sodišče je pritožbo njegovega zagovornika zavrglo kot nedovoljeno. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil pritožnikov zagovornik, zavrglo kot prepozno.

2.Pritožnik zatrjuje, da sta mu bili z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršeni pravici iz 22. in 25. člena Ustave. Kršitev 22. člena Ustave zatrjuje s tem, ker naj se prvostopenjsko sodišče v razlogih sodbe ne bi opredelilo do ugovorov pritožnika zoper sodni postopek in do ponujenih ter izvedenih dokazov v zvezi z odločilnimi dejstvi v kazenskem postopku. Prvostopenjsko sodišče naj v razlogih sodbe ne bi navedlo prepričljivih razlogov do pritožnikovega ugovora glede relativnega zastaranja kazenskega pregona ter naj ne bi navedlo načina izračuna zaostale preživnine. Kršitev 25. člena Ustave zatrjuje s tem, ker naj bi si pritožbeno sodišče nepravilno razlagalo določbe o napovedi pritožbe. Z zavrženjem zahteve za varstvo zakonitosti naj bi Vrhovno sodišče pritožniku kršilo pravico do pritožbe ter pravico do enakega varstva pravic.

B. - I.

3.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti kot prepozne, saj se trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od pravnomočnosti odločbe (tretji odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). V zvezi s tem bi se zastavilo le vprašanje enakega varstva pravic, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Ustavno sodišče bi kvečjemu lahko presojalo, ali je izpodbijani sklep očitno napačen ter brez razumne pravne obrazložitve (22. člen Ustave). Presoja Vrhovnega sodišča je bila opravljena v obsegu, določenem z ZKP, je obrazložena in utemeljena na pravni podlagi. Takšni odločitvi po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče odrekati razumne presoje, zato očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave (1. točka izreka).

B. - II.

4.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Ker v obravnavani zadevi pritožnik ni izkazal, da bi zoper prvostopenjsko in drugostopenjsko sodno odločbo izčrpal redna oziroma izredna pravna sredstva, ki so mu bila na razpolago, ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS, druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer