Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Če se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanje v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, je treba preizkusiti, ali je količina droge v znatnem nesorazmerju z lastnimi potrebami glede na vse možne načine uporabe konoplje, ne le za pripravo cigaret (t.i. jointov).

Če se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanje v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, je treba preizkusiti, ali je količina droge v znatnem nesorazmerju z lastnimi potrebami glede na vse možne načine uporabe konoplje, ne le za pripravo cigaret (t.i. jointov).

Če se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanje v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, je treba preizkusiti, ali je količina droge v znatnem nesorazmerju z lastnimi potrebami glede na vse možne načine uporabe konoplje, ne le za pripravo cigaret (t.i. jointov).

Če se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanje v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, je treba preizkusiti, ali je količina droge v znatnem nesorazmerju z lastnimi potrebami glede na vse možne načine uporabe konoplje, ne le za pripravo cigaret (t.i. jointov).

Če se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanje v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, je treba preizkusiti, ali je količina droge v znatnem nesorazmerju z lastnimi potrebami glede na vse možne načine uporabe konoplje, ne le za pripravo cigaret (t.i. jointov).

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Ob ugoditvi pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Ob ugoditvi pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Ob ugoditvi pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Ob ugoditvi pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo je pogojno obsodbo, v kateri je obtožencu določilo kazen eno leto in dva meseca zapora ter preizkusno dobo v trajanju dveh let. V "določeno kazen zapora" (prav: v izrečeno kazen v primeru preklica pogojne obsodbe) je vštelo čas pridržanja od dne 3. 5. 2015 od 21.15 ure do dne 4. 5. 2015 do 13.05 ure. Obtožencu je vzelo prepovedano drogo konopljo v skupni teži 1.394 gramov, zaseženo pri hišni preiskavi dne 4. 5. 2015. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo je pogojno obsodbo, v kateri je obtožencu določilo kazen eno leto in dva meseca zapora ter preizkusno dobo v trajanju dveh let. V "določeno kazen zapora" (prav: v izrečeno kazen v primeru preklica pogojne obsodbe) je vštelo čas pridržanja od dne 3. 5. 2015 od 21.15 ure do dne 4. 5. 2015 do 13.05 ure. Obtožencu je vzelo prepovedano drogo konopljo v skupni teži 1.394 gramov, zaseženo pri hišni preiskavi dne 4. 5. 2015. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo je pogojno obsodbo, v kateri je obtožencu določilo kazen eno leto in dva meseca zapora ter preizkusno dobo v trajanju dveh let. V "določeno kazen zapora" (prav: v izrečeno kazen v primeru preklica pogojne obsodbe) je vštelo čas pridržanja od dne 3. 5. 2015 od 21.15 ure do dne 4. 5. 2015 do 13.05 ure. Obtožencu je vzelo prepovedano drogo konopljo v skupni teži 1.394 gramov, zaseženo pri hišni preiskavi dne 4. 5. 2015. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo je pogojno obsodbo, v kateri je obtožencu določilo kazen eno leto in dva meseca zapora ter preizkusno dobo v trajanju dveh let. V "določeno kazen zapora" (prav: v izrečeno kazen v primeru preklica pogojne obsodbe) je vštelo čas pridržanja od dne 3. 5. 2015 od 21.15 ure do dne 4. 5. 2015 do 13.05 ure. Obtožencu je vzelo prepovedano drogo konopljo v skupni teži 1.394 gramov, zaseženo pri hišni preiskavi dne 4. 5. 2015. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo je pogojno obsodbo, v kateri je obtožencu določilo kazen eno leto in dva meseca zapora ter preizkusno dobo v trajanju dveh let. V "določeno kazen zapora" (prav: v izrečeno kazen v primeru preklica pogojne obsodbe) je vštelo čas pridržanja od dne 3. 5. 2015 od 21.15 ure do dne 4. 5. 2015 do 13.05 ure. Obtožencu je vzelo prepovedano drogo konopljo v skupni teži 1.394 gramov, zaseženo pri hišni preiskavi dne 4. 5. 2015. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2.Zoper sodbo "v celoti" so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja in stroške kazenskega postopka naloži v breme proračuna, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje pred drugega sodnika ali sodnico.

2.Zoper sodbo "v celoti" so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja in stroške kazenskega postopka naloži v breme proračuna, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje pred drugega sodnika ali sodnico.

2.Zoper sodbo "v celoti" so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja in stroške kazenskega postopka naloži v breme proračuna, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje pred drugega sodnika ali sodnico.

2.Zoper sodbo "v celoti" so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja in stroške kazenskega postopka naloži v breme proračuna, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje pred drugega sodnika ali sodnico.

2.Zoper sodbo "v celoti" so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja in stroške kazenskega postopka naloži v breme proračuna, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje pred drugega sodnika ali sodnico.

3.Pritožba je utemeljena.

3.Pritožba je utemeljena.

3.Pritožba je utemeljena.

3.Pritožba je utemeljena.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje (točke 8 do 15 izpodbijane sodbe) je sicer dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bil v kritičnem času uporabnik nove stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer je bila 4. 5. 2015 najdena prepovedana droga konoplja, prav obtoženec. Na takšen zaključek je prvo sodišče razumno sklepalo na podlagi podatkov iz anonimne prijave, ki so bili med drugim preverjeni z ugotovitvami, zabeleženimi v uradnem zaznamku PU Celje z dne 8. 4. 2015. Kljub temu, da se zaslišani sektorski policist B. B. zaradi poteka časa razumljivo ni spomnil vseh podrobnosti, je potrdil resničnost in verodostojnost svojih navedb, povzetih v omenjenem uradnem zaznamku, ki jih je okoliščina nahajanja osebnega vozila Volvo v lasti obtoženca pred hišo na naslovu Prapretno 7 le še utrdila. Posledično se je sodišče na vsebino uradnega zaznamka (lahko) upravičeno oprlo. Tudi C. C. je med zaslišanjem vendarle dovolj jasno izpovedal, da je bil obtoženec najemnik v novi hiši, ki je bila zemljiškoknjižno vknjižena na Č. Č., obtoženca pa je tam tudi videval. Odredba za hišno preiskavo je bila po drugem odstavku 215. člena ZKP izročena obtožencu kot uporabniku prostorov, ki so se preiskovali, ne on niti med preiskavo navzoči odvetnik pa nista ugovarjala, da obtoženec ni uporabnik prostorov ali da tam niti ne prebiva, kar bi gotovo storila, če bi bilo temu tako, saj gre za povsem razumno pričakovanje. Tosmerni ugovori niso vzniknili vse do (drugega) postopka pred pritožbenim sodiščem, zaradi česar niso utemeljeni. V izvedenih dokazih ni nobenega podatka, da bi hišo uporabljal kdo drug oziroma tamkaj celo bival, nič takšnega ni navsezadnje izhajalo niti iz obtoženčevega zagovora.

4.Sodišče prve stopnje (točke 8 do 15 izpodbijane sodbe) je sicer dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bil v kritičnem času uporabnik nove stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer je bila 4. 5. 2015 najdena prepovedana droga konoplja, prav obtoženec. Na takšen zaključek je prvo sodišče razumno sklepalo na podlagi podatkov iz anonimne prijave, ki so bili med drugim preverjeni z ugotovitvami, zabeleženimi v uradnem zaznamku PU Celje z dne 8. 4. 2015. Kljub temu, da se zaslišani sektorski policist B. B. zaradi poteka časa razumljivo ni spomnil vseh podrobnosti, je potrdil resničnost in verodostojnost svojih navedb, povzetih v omenjenem uradnem zaznamku, ki jih je okoliščina nahajanja osebnega vozila Volvo v lasti obtoženca pred hišo na naslovu Prapretno 7 le še utrdila. Posledično se je sodišče na vsebino uradnega zaznamka (lahko) upravičeno oprlo. Tudi C. C. je med zaslišanjem vendarle dovolj jasno izpovedal, da je bil obtoženec najemnik v novi hiši, ki je bila zemljiškoknjižno vknjižena na Č. Č., obtoženca pa je tam tudi videval. Odredba za hišno preiskavo je bila po drugem odstavku 215. člena ZKP izročena obtožencu kot uporabniku prostorov, ki so se preiskovali, ne on niti med preiskavo navzoči odvetnik pa nista ugovarjala, da obtoženec ni uporabnik prostorov ali da tam niti ne prebiva, kar bi gotovo storila, če bi bilo temu tako, saj gre za povsem razumno pričakovanje. Tosmerni ugovori niso vzniknili vse do (drugega) postopka pred pritožbenim sodiščem, zaradi česar niso utemeljeni. V izvedenih dokazih ni nobenega podatka, da bi hišo uporabljal kdo drug oziroma tamkaj celo bival, nič takšnega ni navsezadnje izhajalo niti iz obtoženčevega zagovora.

4.Sodišče prve stopnje (točke 8 do 15 izpodbijane sodbe) je sicer dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bil v kritičnem času uporabnik nove stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer je bila 4. 5. 2015 najdena prepovedana droga konoplja, prav obtoženec. Na takšen zaključek je prvo sodišče razumno sklepalo na podlagi podatkov iz anonimne prijave, ki so bili med drugim preverjeni z ugotovitvami, zabeleženimi v uradnem zaznamku PU Celje z dne 8. 4. 2015. Kljub temu, da se zaslišani sektorski policist B. B. zaradi poteka časa razumljivo ni spomnil vseh podrobnosti, je potrdil resničnost in verodostojnost svojih navedb, povzetih v omenjenem uradnem zaznamku, ki jih je okoliščina nahajanja osebnega vozila Volvo v lasti obtoženca pred hišo na naslovu Prapretno 7 le še utrdila. Posledično se je sodišče na vsebino uradnega zaznamka (lahko) upravičeno oprlo. Tudi C. C. je med zaslišanjem vendarle dovolj jasno izpovedal, da je bil obtoženec najemnik v novi hiši, ki je bila zemljiškoknjižno vknjižena na Č. Č., obtoženca pa je tam tudi videval. Odredba za hišno preiskavo je bila po drugem odstavku 215. člena ZKP izročena obtožencu kot uporabniku prostorov, ki so se preiskovali, ne on niti med preiskavo navzoči odvetnik pa nista ugovarjala, da obtoženec ni uporabnik prostorov ali da tam niti ne prebiva, kar bi gotovo storila, če bi bilo temu tako, saj gre za povsem razumno pričakovanje. Tosmerni ugovori niso vzniknili vse do (drugega) postopka pred pritožbenim sodiščem, zaradi česar niso utemeljeni. V izvedenih dokazih ni nobenega podatka, da bi hišo uporabljal kdo drug oziroma tamkaj celo bival, nič takšnega ni navsezadnje izhajalo niti iz obtoženčevega zagovora.

5.Prav tako brez temelja so pritožbene navedbe, sklicujoče se na izpovedbo D. D. v preiskavi, da so bili vršički (konoplje) le v eni vrečki (od najdenih osmih, tj. štirih papirnatih, ene bele plastične, ene manjše samozapiralne plastične in dveh črnih plastičnih), v ostalem materialu pa so bili bolj kot ne listi, ter da so bile vrečke, v katerih je bila zasežena substanca, napolnjene le do okoli 10 - 15 %. Že sodeč po slikovnem materialu, posnetem na kraju dejanja (npr. priloga C6 zgoraj), je očitno, da so bile vrečke bolj napolnjene, kot bi izhajalo iz izpovedbe kriminalista D. D. Zlasti pa so izsledki dosedanjega dokaznega postopka gotovo pokazali, da je bil zaseženi material pravilno zavarovan (točke 18 do 21 napadene sodbe), prav tako pa je bil analizirani material v NFL identičen zaseženemu, v kar niti sodišče druge stopnje nima nikakršnih pomislekov, opirajoč se pri tem na izpovedbe policistov ter prepričljive ugotovitve strokovne priče dr. E. E., izvedenca F. F. in naposled tudi izvedenke dr. G. G. V pritožbenem postopku ne bo mogoče uspeti z vztrajnim vnašanjem pomislekov v zavarovanje in identičnost preiskovanega materiala, kar je bilo že v dosedanjem dokaznem postopku večkrat in objektiv(izira)no preizkušeno. V tem spoznavnem položaju pa zbledi filigransko izpostavljanje delov izpovedbe pri hišni preiskavi navzočega kriminalista, od katerega ni mogoče pričakovati, da si bo ob mnoštvu podobnih preiskovalnih dejanj, ki jih iz dneva v dan opravljajo policisti, pravilno zapomnil prav vse nadrobnosti posamezne hišne preiskave.

4.Sodišče prve stopnje (točke 8 do 15 izpodbijane sodbe) je sicer dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bil v kritičnem času uporabnik nove stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer je bila 4. 5. 2015 najdena prepovedana droga konoplja, prav obtoženec. Na takšen zaključek je prvo sodišče razumno sklepalo na podlagi podatkov iz anonimne prijave, ki so bili med drugim preverjeni z ugotovitvami, zabeleženimi v uradnem zaznamku PU Celje z dne 8. 4. 2015. Kljub temu, da se zaslišani sektorski policist B. B. zaradi poteka časa razumljivo ni spomnil vseh podrobnosti, je potrdil resničnost in verodostojnost svojih navedb, povzetih v omenjenem uradnem zaznamku, ki jih je okoliščina nahajanja osebnega vozila Volvo v lasti obtoženca pred hišo na naslovu Prapretno 7 le še utrdila. Posledično se je sodišče na vsebino uradnega zaznamka (lahko) upravičeno oprlo. Tudi C. C. je med zaslišanjem vendarle dovolj jasno izpovedal, da je bil obtoženec najemnik v novi hiši, ki je bila zemljiškoknjižno vknjižena na Č. Č., obtoženca pa je tam tudi videval. Odredba za hišno preiskavo je bila po drugem odstavku 215. člena ZKP izročena obtožencu kot uporabniku prostorov, ki so se preiskovali, ne on niti med preiskavo navzoči odvetnik pa nista ugovarjala, da obtoženec ni uporabnik prostorov ali da tam niti ne prebiva, kar bi gotovo storila, če bi bilo temu tako, saj gre za povsem razumno pričakovanje. Tosmerni ugovori niso vzniknili vse do (drugega) postopka pred pritožbenim sodiščem, zaradi česar niso utemeljeni. V izvedenih dokazih ni nobenega podatka, da bi hišo uporabljal kdo drug oziroma tamkaj celo bival, nič takšnega ni navsezadnje izhajalo niti iz obtoženčevega zagovora.

4.Sodišče prve stopnje (točke 8 do 15 izpodbijane sodbe) je sicer dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bil v kritičnem času uporabnik nove stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer je bila 4. 5. 2015 najdena prepovedana droga konoplja, prav obtoženec. Na takšen zaključek je prvo sodišče razumno sklepalo na podlagi podatkov iz anonimne prijave, ki so bili med drugim preverjeni z ugotovitvami, zabeleženimi v uradnem zaznamku PU Celje z dne 8. 4. 2015. Kljub temu, da se zaslišani sektorski policist B. B. zaradi poteka časa razumljivo ni spomnil vseh podrobnosti, je potrdil resničnost in verodostojnost svojih navedb, povzetih v omenjenem uradnem zaznamku, ki jih je okoliščina nahajanja osebnega vozila Volvo v lasti obtoženca pred hišo na naslovu Prapretno 7 le še utrdila. Posledično se je sodišče na vsebino uradnega zaznamka (lahko) upravičeno oprlo. Tudi C. C. je med zaslišanjem vendarle dovolj jasno izpovedal, da je bil obtoženec najemnik v novi hiši, ki je bila zemljiškoknjižno vknjižena na Č. Č., obtoženca pa je tam tudi videval. Odredba za hišno preiskavo je bila po drugem odstavku 215. člena ZKP izročena obtožencu kot uporabniku prostorov, ki so se preiskovali, ne on niti med preiskavo navzoči odvetnik pa nista ugovarjala, da obtoženec ni uporabnik prostorov ali da tam niti ne prebiva, kar bi gotovo storila, če bi bilo temu tako, saj gre za povsem razumno pričakovanje. Tosmerni ugovori niso vzniknili vse do (drugega) postopka pred pritožbenim sodiščem, zaradi česar niso utemeljeni. V izvedenih dokazih ni nobenega podatka, da bi hišo uporabljal kdo drug oziroma tamkaj celo bival, nič takšnega ni navsezadnje izhajalo niti iz obtoženčevega zagovora.

5.Prav tako brez temelja so pritožbene navedbe, sklicujoče se na izpovedbo D. D. v preiskavi, da so bili vršički (konoplje) le v eni vrečki (od najdenih osmih, tj. štirih papirnatih, ene bele plastične, ene manjše samozapiralne plastične in dveh črnih plastičnih), v ostalem materialu pa so bili bolj kot ne listi, ter da so bile vrečke, v katerih je bila zasežena substanca, napolnjene le do okoli 10 - 15 %. Že sodeč po slikovnem materialu, posnetem na kraju dejanja (npr. priloga C6 zgoraj), je očitno, da so bile vrečke bolj napolnjene, kot bi izhajalo iz izpovedbe kriminalista D. D. Zlasti pa so izsledki dosedanjega dokaznega postopka gotovo pokazali, da je bil zaseženi material pravilno zavarovan (točke 18 do 21 napadene sodbe), prav tako pa je bil analizirani material v NFL identičen zaseženemu, v kar niti sodišče druge stopnje nima nikakršnih pomislekov, opirajoč se pri tem na izpovedbe policistov ter prepričljive ugotovitve strokovne priče dr. E. E., izvedenca F. F. in naposled tudi izvedenke dr. G. G. V pritožbenem postopku ne bo mogoče uspeti z vztrajnim vnašanjem pomislekov v zavarovanje in identičnost preiskovanega materiala, kar je bilo že v dosedanjem dokaznem postopku večkrat in objektiv(izira)no preizkušeno. V tem spoznavnem položaju pa zbledi filigransko izpostavljanje delov izpovedbe pri hišni preiskavi navzočega kriminalista, od katerega ni mogoče pričakovati, da si bo ob mnoštvu podobnih preiskovalnih dejanj, ki jih iz dneva v dan opravljajo policisti, pravilno zapomnil prav vse nadrobnosti posamezne hišne preiskave.

5.Prav tako brez temelja so pritožbene navedbe, sklicujoče se na izpovedbo D. D. v preiskavi, da so bili vršički (konoplje) le v eni vrečki (od najdenih osmih, tj. štirih papirnatih, ene bele plastične, ene manjše samozapiralne plastične in dveh črnih plastičnih), v ostalem materialu pa so bili bolj kot ne listi, ter da so bile vrečke, v katerih je bila zasežena substanca, napolnjene le do okoli 10 - 15 %. Že sodeč po slikovnem materialu, posnetem na kraju dejanja (npr. priloga C6 zgoraj), je očitno, da so bile vrečke bolj napolnjene, kot bi izhajalo iz izpovedbe kriminalista D. D. Zlasti pa so izsledki dosedanjega dokaznega postopka gotovo pokazali, da je bil zaseženi material pravilno zavarovan (točke 18 do 21 napadene sodbe), prav tako pa je bil analizirani material v NFL identičen zaseženemu, v kar niti sodišče druge stopnje nima nikakršnih pomislekov, opirajoč se pri tem na izpovedbe policistov ter prepričljive ugotovitve strokovne priče dr. E. E., izvedenca F. F. in naposled tudi izvedenke dr. G. G. V pritožbenem postopku ne bo mogoče uspeti z vztrajnim vnašanjem pomislekov v zavarovanje in identičnost preiskovanega materiala, kar je bilo že v dosedanjem dokaznem postopku večkrat in objektiv(izira)no preizkušeno. V tem spoznavnem položaju pa zbledi filigransko izpostavljanje delov izpovedbe pri hišni preiskavi navzočega kriminalista, od katerega ni mogoče pričakovati, da si bo ob mnoštvu podobnih preiskovalnih dejanj, ki jih iz dneva v dan opravljajo policisti, pravilno zapomnil prav vse nadrobnosti posamezne hišne preiskave.

6.Tehtno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni (v celoti) sledilo poudarkom in napotkom sodišča druge stopnje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 43741/2015-146 z dne 7. 6. 2023) ob razveljavitvi prvotne obsodilne sodbe v tej zadevi. Že tedaj je sodišče druge stopnje poudarilo, da je storilcu, ki prepovedano drogo hrani, treba dokazati obarvani naklep, da namerava drogo, ki jo hrani, bodisi prodati bodisi jo na neki način (s podaritvijo, menjavo ipd.) dati v promet, saj hramba droge za lastno uživanje in porabo ni kazniva. Ob ugotovitvi, da pri obtožencu med hišno preiskavo niso bili najdeni nobeni drugi predmeti, ki kažejo na namen prodaje ali dajanja v promet, je pritožbeno sodišče, opirajoč se pri tem na utrjeno sodno prakso, opozorilo, da je obtožbeni očitek, po katerem na namen prodaje oziroma dajanja v promet nakazuje "le" količina droge, ki naj bi "znatno presegala" količino za lastne potrebe, treba skrbno preveriti in seveda obrazložiti. Prvemu sodišču je naložilo, naj preveri zlasti vprašanje (ne)uporabnosti droge, tj. v smislu, kolikšen del zasežene konoplje je kvaliteten in uporaben ter posledično interesanten za potencialne kupce/odjemalce, pa tudi, za katere namene se lahko posamezni deli konoplje uporabljajo. Izpostavilo je še opredelitev dr. E. E., da so v naključno izbranih vzorcih iz zaseženega materiala kvantificirali 2,6 % t. i. totalnega THC, kar "ni čisto slab" material (obenem pa niti ne zelo kvaliteten, kot je razvidno iz pojasnil izvedenke za forenzično toksikologijo dr. G. G.).

5.Prav tako brez temelja so pritožbene navedbe, sklicujoče se na izpovedbo D. D. v preiskavi, da so bili vršički (konoplje) le v eni vrečki (od najdenih osmih, tj. štirih papirnatih, ene bele plastične, ene manjše samozapiralne plastične in dveh črnih plastičnih), v ostalem materialu pa so bili bolj kot ne listi, ter da so bile vrečke, v katerih je bila zasežena substanca, napolnjene le do okoli 10 - 15 %. Že sodeč po slikovnem materialu, posnetem na kraju dejanja (npr. priloga C6 zgoraj), je očitno, da so bile vrečke bolj napolnjene, kot bi izhajalo iz izpovedbe kriminalista D. D. Zlasti pa so izsledki dosedanjega dokaznega postopka gotovo pokazali, da je bil zaseženi material pravilno zavarovan (točke 18 do 21 napadene sodbe), prav tako pa je bil analizirani material v NFL identičen zaseženemu, v kar niti sodišče druge stopnje nima nikakršnih pomislekov, opirajoč se pri tem na izpovedbe policistov ter prepričljive ugotovitve strokovne priče dr. E. E., izvedenca F. F. in naposled tudi izvedenke dr. G. G. V pritožbenem postopku ne bo mogoče uspeti z vztrajnim vnašanjem pomislekov v zavarovanje in identičnost preiskovanega materiala, kar je bilo že v dosedanjem dokaznem postopku večkrat in objektiv(izira)no preizkušeno. V tem spoznavnem položaju pa zbledi filigransko izpostavljanje delov izpovedbe pri hišni preiskavi navzočega kriminalista, od katerega ni mogoče pričakovati, da si bo ob mnoštvu podobnih preiskovalnih dejanj, ki jih iz dneva v dan opravljajo policisti, pravilno zapomnil prav vse nadrobnosti posamezne hišne preiskave.

5.Prav tako brez temelja so pritožbene navedbe, sklicujoče se na izpovedbo D. D. v preiskavi, da so bili vršički (konoplje) le v eni vrečki (od najdenih osmih, tj. štirih papirnatih, ene bele plastične, ene manjše samozapiralne plastične in dveh črnih plastičnih), v ostalem materialu pa so bili bolj kot ne listi, ter da so bile vrečke, v katerih je bila zasežena substanca, napolnjene le do okoli 10 - 15 %. Že sodeč po slikovnem materialu, posnetem na kraju dejanja (npr. priloga C6 zgoraj), je očitno, da so bile vrečke bolj napolnjene, kot bi izhajalo iz izpovedbe kriminalista D. D. Zlasti pa so izsledki dosedanjega dokaznega postopka gotovo pokazali, da je bil zaseženi material pravilno zavarovan (točke 18 do 21 napadene sodbe), prav tako pa je bil analizirani material v NFL identičen zaseženemu, v kar niti sodišče druge stopnje nima nikakršnih pomislekov, opirajoč se pri tem na izpovedbe policistov ter prepričljive ugotovitve strokovne priče dr. E. E., izvedenca F. F. in naposled tudi izvedenke dr. G. G. V pritožbenem postopku ne bo mogoče uspeti z vztrajnim vnašanjem pomislekov v zavarovanje in identičnost preiskovanega materiala, kar je bilo že v dosedanjem dokaznem postopku večkrat in objektiv(izira)no preizkušeno. V tem spoznavnem položaju pa zbledi filigransko izpostavljanje delov izpovedbe pri hišni preiskavi navzočega kriminalista, od katerega ni mogoče pričakovati, da si bo ob mnoštvu podobnih preiskovalnih dejanj, ki jih iz dneva v dan opravljajo policisti, pravilno zapomnil prav vse nadrobnosti posamezne hišne preiskave.

6.Tehtno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni (v celoti) sledilo poudarkom in napotkom sodišča druge stopnje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 43741/2015-146 z dne 7. 6. 2023) ob razveljavitvi prvotne obsodilne sodbe v tej zadevi. Že tedaj je sodišče druge stopnje poudarilo, da je storilcu, ki prepovedano drogo hrani, treba dokazati obarvani naklep, da namerava drogo, ki jo hrani, bodisi prodati bodisi jo na neki način (s podaritvijo, menjavo ipd.) dati v promet, saj hramba droge za lastno uživanje in porabo ni kazniva. Ob ugotovitvi, da pri obtožencu med hišno preiskavo niso bili najdeni nobeni drugi predmeti, ki kažejo na namen prodaje ali dajanja v promet, je pritožbeno sodišče, opirajoč se pri tem na utrjeno sodno prakso, opozorilo, da je obtožbeni očitek, po katerem na namen prodaje oziroma dajanja v promet nakazuje "le" količina droge, ki naj bi "znatno presegala" količino za lastne potrebe, treba skrbno preveriti in seveda obrazložiti. Prvemu sodišču je naložilo, naj preveri zlasti vprašanje (ne)uporabnosti droge, tj. v smislu, kolikšen del zasežene konoplje je kvaliteten in uporaben ter posledično interesanten za potencialne kupce/odjemalce, pa tudi, za katere namene se lahko posamezni deli konoplje uporabljajo. Izpostavilo je še opredelitev dr. E. E., da so v naključno izbranih vzorcih iz zaseženega materiala kvantificirali 2,6 % t. i. totalnega THC, kar "ni čisto slab" material (obenem pa niti ne zelo kvaliteten, kot je razvidno iz pojasnil izvedenke za forenzično toksikologijo dr. G. G.).

6.Tehtno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni (v celoti) sledilo poudarkom in napotkom sodišča druge stopnje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 43741/2015-146 z dne 7. 6. 2023) ob razveljavitvi prvotne obsodilne sodbe v tej zadevi. Že tedaj je sodišče druge stopnje poudarilo, da je storilcu, ki prepovedano drogo hrani, treba dokazati obarvani naklep, da namerava drogo, ki jo hrani, bodisi prodati bodisi jo na neki način (s podaritvijo, menjavo ipd.) dati v promet, saj hramba droge za lastno uživanje in porabo ni kazniva. Ob ugotovitvi, da pri obtožencu med hišno preiskavo niso bili najdeni nobeni drugi predmeti, ki kažejo na namen prodaje ali dajanja v promet, je pritožbeno sodišče, opirajoč se pri tem na utrjeno sodno prakso, opozorilo, da je obtožbeni očitek, po katerem na namen prodaje oziroma dajanja v promet nakazuje "le" količina droge, ki naj bi "znatno presegala" količino za lastne potrebe, treba skrbno preveriti in seveda obrazložiti. Prvemu sodišču je naložilo, naj preveri zlasti vprašanje (ne)uporabnosti droge, tj. v smislu, kolikšen del zasežene konoplje je kvaliteten in uporaben ter posledično interesanten za potencialne kupce/odjemalce, pa tudi, za katere namene se lahko posamezni deli konoplje uporabljajo. Izpostavilo je še opredelitev dr. E. E., da so v naključno izbranih vzorcih iz zaseženega materiala kvantificirali 2,6 % t. i. totalnega THC, kar "ni čisto slab" material (obenem pa niti ne zelo kvaliteten, kot je razvidno iz pojasnil izvedenke za forenzično toksikologijo dr. G. G.).

7.V vnovičnem postopku postavljena izvedenka dr. G. G. se je v pisnem mnenju opredelila, da je bil zasežen rastlinski material posušen in v precejšnji meri zdrobljen (z vidnimi posušenimi listi ter nekaterimi manjšimi vršički), pri čemer je na glavni obravnavi izpovedala, da se deleža vršičkov (ki imajo najvišjo vsebnost THC) napram listom (z nižjo vsebnostjo THC) zaradi razdrobljenosti ne da ugotoviti, prisotno pa je oboje (in ne držijo pritožbena izvajanja, da naj bi v zaseženem materialu občutno prednjačili konopljini listi). Nadalje je izvedenka zapisala, da je šlo za konopljo "nekje srednje kvalitete", ki je sicer primerna za kajenje, lahko pa se iz nje pripravlja tudi čaj ali mlečni napitek ali se jo uporabi za nadaljnjo predelavo (za pečenje peciva ali pripravo hašiševe smole). Na glavni obravnavi je dodatno pojasnila, da bi za pripravo cigaret ("jointov") iz materiala odstranila še kakšno stebelce več (suha stebla namreč vsebujejo zelo malo THC) kot jih je odstranila dr. E. E. (dopolnitev poročila o preiskavi NFL z dne 22. 4. 2022), s čimer bi zatehto dr. E. E. (1.301,00 g uporabnega materiala) znižala še za kakšnih 10 %. Stebelc ni moč zviti v cigareto in tudi glede na izgled zasežene konoplje (razen vzorca v manjši samozapiralni plastični vrečki, ki bi zadoščal za dva do tri jointe) je ne bi ponudila v prodajo oziroma "na trg" za pripravo jointov, saj je šlo za dokaj nemarno trganje rastline ("polizdelek"), ki bi za uporabo za kajenje potrebovala še dodatno obravnavo ter pripravo odmerkov (drobirja) z ustrezno separacijo uporabnega in neuporabnega materiala. Po drugi strani pa bi "celoten sistem" lahko uporabili, kolikor bi se iz posušene konoplje pripravljala kanabisova (hašiševa) smola ali kanabisovo (hašiševo) maslo (za t. i. "cookije" oziroma pecivo), pri čemer bi z razdrobitvijo (homogenizacijo) materiala stebelca (kot balast) sedla na dno. Na pol kilograma posušenih vzorcev se dobi približno pet do šest 10-mililitrskih brizg hašiševe smole (list. št. 369). "Kot takšen", torej v celoti, pa bi bil zaseženi material uporaben tudi za kuhanje konopljinega čaja.

6.Tehtno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni (v celoti) sledilo poudarkom in napotkom sodišča druge stopnje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 43741/2015-146 z dne 7. 6. 2023) ob razveljavitvi prvotne obsodilne sodbe v tej zadevi. Že tedaj je sodišče druge stopnje poudarilo, da je storilcu, ki prepovedano drogo hrani, treba dokazati obarvani naklep, da namerava drogo, ki jo hrani, bodisi prodati bodisi jo na neki način (s podaritvijo, menjavo ipd.) dati v promet, saj hramba droge za lastno uživanje in porabo ni kazniva. Ob ugotovitvi, da pri obtožencu med hišno preiskavo niso bili najdeni nobeni drugi predmeti, ki kažejo na namen prodaje ali dajanja v promet, je pritožbeno sodišče, opirajoč se pri tem na utrjeno sodno prakso, opozorilo, da je obtožbeni očitek, po katerem na namen prodaje oziroma dajanja v promet nakazuje "le" količina droge, ki naj bi "znatno presegala" količino za lastne potrebe, treba skrbno preveriti in seveda obrazložiti. Prvemu sodišču je naložilo, naj preveri zlasti vprašanje (ne)uporabnosti droge, tj. v smislu, kolikšen del zasežene konoplje je kvaliteten in uporaben ter posledično interesanten za potencialne kupce/odjemalce, pa tudi, za katere namene se lahko posamezni deli konoplje uporabljajo. Izpostavilo je še opredelitev dr. E. E., da so v naključno izbranih vzorcih iz zaseženega materiala kvantificirali 2,6 % t. i. totalnega THC, kar "ni čisto slab" material (obenem pa niti ne zelo kvaliteten, kot je razvidno iz pojasnil izvedenke za forenzično toksikologijo dr. G. G.).

6.Tehtno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni (v celoti) sledilo poudarkom in napotkom sodišča druge stopnje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 43741/2015-146 z dne 7. 6. 2023) ob razveljavitvi prvotne obsodilne sodbe v tej zadevi. Že tedaj je sodišče druge stopnje poudarilo, da je storilcu, ki prepovedano drogo hrani, treba dokazati obarvani naklep, da namerava drogo, ki jo hrani, bodisi prodati bodisi jo na neki način (s podaritvijo, menjavo ipd.) dati v promet, saj hramba droge za lastno uživanje in porabo ni kazniva. Ob ugotovitvi, da pri obtožencu med hišno preiskavo niso bili najdeni nobeni drugi predmeti, ki kažejo na namen prodaje ali dajanja v promet, je pritožbeno sodišče, opirajoč se pri tem na utrjeno sodno prakso, opozorilo, da je obtožbeni očitek, po katerem na namen prodaje oziroma dajanja v promet nakazuje "le" količina droge, ki naj bi "znatno presegala" količino za lastne potrebe, treba skrbno preveriti in seveda obrazložiti. Prvemu sodišču je naložilo, naj preveri zlasti vprašanje (ne)uporabnosti droge, tj. v smislu, kolikšen del zasežene konoplje je kvaliteten in uporaben ter posledično interesanten za potencialne kupce/odjemalce, pa tudi, za katere namene se lahko posamezni deli konoplje uporabljajo. Izpostavilo je še opredelitev dr. E. E., da so v naključno izbranih vzorcih iz zaseženega materiala kvantificirali 2,6 % t. i. totalnega THC, kar "ni čisto slab" material (obenem pa niti ne zelo kvaliteten, kot je razvidno iz pojasnil izvedenke za forenzično toksikologijo dr. G. G.).

7.V vnovičnem postopku postavljena izvedenka dr. G. G. se je v pisnem mnenju opredelila, da je bil zasežen rastlinski material posušen in v precejšnji meri zdrobljen (z vidnimi posušenimi listi ter nekaterimi manjšimi vršički), pri čemer je na glavni obravnavi izpovedala, da se deleža vršičkov (ki imajo najvišjo vsebnost THC) napram listom (z nižjo vsebnostjo THC) zaradi razdrobljenosti ne da ugotoviti, prisotno pa je oboje (in ne držijo pritožbena izvajanja, da naj bi v zaseženem materialu občutno prednjačili konopljini listi). Nadalje je izvedenka zapisala, da je šlo za konopljo "nekje srednje kvalitete", ki je sicer primerna za kajenje, lahko pa se iz nje pripravlja tudi čaj ali mlečni napitek ali se jo uporabi za nadaljnjo predelavo (za pečenje peciva ali pripravo hašiševe smole). Na glavni obravnavi je dodatno pojasnila, da bi za pripravo cigaret ("jointov") iz materiala odstranila še kakšno stebelce več (suha stebla namreč vsebujejo zelo malo THC) kot jih je odstranila dr. E. E. (dopolnitev poročila o preiskavi NFL z dne 22. 4. 2022), s čimer bi zatehto dr. E. E. (1.301,00 g uporabnega materiala) znižala še za kakšnih 10 %. Stebelc ni moč zviti v cigareto in tudi glede na izgled zasežene konoplje (razen vzorca v manjši samozapiralni plastični vrečki, ki bi zadoščal za dva do tri jointe) je ne bi ponudila v prodajo oziroma "na trg" za pripravo jointov, saj je šlo za dokaj nemarno trganje rastline ("polizdelek"), ki bi za uporabo za kajenje potrebovala še dodatno obravnavo ter pripravo odmerkov (drobirja) z ustrezno separacijo uporabnega in neuporabnega materiala. Po drugi strani pa bi "celoten sistem" lahko uporabili, kolikor bi se iz posušene konoplje pripravljala kanabisova (hašiševa) smola ali kanabisovo (hašiševo) maslo (za t. i. "cookije" oziroma pecivo), pri čemer bi z razdrobitvijo (homogenizacijo) materiala stebelca (kot balast) sedla na dno. Na pol kilograma posušenih vzorcev se dobi približno pet do šest 10-mililitrskih brizg hašiševe smole (list. št. 369). "Kot takšen", torej v celoti, pa bi bil zaseženi material uporaben tudi za kuhanje konopljinega čaja.

7.V vnovičnem postopku postavljena izvedenka dr. G. G. se je v pisnem mnenju opredelila, da je bil zasežen rastlinski material posušen in v precejšnji meri zdrobljen (z vidnimi posušenimi listi ter nekaterimi manjšimi vršički), pri čemer je na glavni obravnavi izpovedala, da se deleža vršičkov (ki imajo najvišjo vsebnost THC) napram listom (z nižjo vsebnostjo THC) zaradi razdrobljenosti ne da ugotoviti, prisotno pa je oboje (in ne držijo pritožbena izvajanja, da naj bi v zaseženem materialu občutno prednjačili konopljini listi). Nadalje je izvedenka zapisala, da je šlo za konopljo "nekje srednje kvalitete", ki je sicer primerna za kajenje, lahko pa se iz nje pripravlja tudi čaj ali mlečni napitek ali se jo uporabi za nadaljnjo predelavo (za pečenje peciva ali pripravo hašiševe smole). Na glavni obravnavi je dodatno pojasnila, da bi za pripravo cigaret ("jointov") iz materiala odstranila še kakšno stebelce več (suha stebla namreč vsebujejo zelo malo THC) kot jih je odstranila dr. E. E. (dopolnitev poročila o preiskavi NFL z dne 22. 4. 2022), s čimer bi zatehto dr. E. E. (1.301,00 g uporabnega materiala) znižala še za kakšnih 10 %. Stebelc ni moč zviti v cigareto in tudi glede na izgled zasežene konoplje (razen vzorca v manjši samozapiralni plastični vrečki, ki bi zadoščal za dva do tri jointe) je ne bi ponudila v prodajo oziroma "na trg" za pripravo jointov, saj je šlo za dokaj nemarno trganje rastline ("polizdelek"), ki bi za uporabo za kajenje potrebovala še dodatno obravnavo ter pripravo odmerkov (drobirja) z ustrezno separacijo uporabnega in neuporabnega materiala. Po drugi strani pa bi "celoten sistem" lahko uporabili, kolikor bi se iz posušene konoplje pripravljala kanabisova (hašiševa) smola ali kanabisovo (hašiševo) maslo (za t. i. "cookije" oziroma pecivo), pri čemer bi z razdrobitvijo (homogenizacijo) materiala stebelca (kot balast) sedla na dno. Na pol kilograma posušenih vzorcev se dobi približno pet do šest 10-mililitrskih brizg hašiševe smole (list. št. 369). "Kot takšen", torej v celoti, pa bi bil zaseženi material uporaben tudi za kuhanje konopljinega čaja.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo in sledilo mnenju izvedenke dr. G. G., pri čemer je sprejelo njen zaključek, da bi teža uporabnega materiala, namenjenega za trg, znašala 1.170,90 g (za 10 % znižana teža 1.301,00 g), tj. kolikor bi se material (po separaciji ostalih stebelc - kar v nasprotju s tezo pritožbe vendarle izhaja iz mnenja forenzične izvedenke) uporabljal za kajenje. V krivdoreku sodbe je kljub temu ohranilo očitek, da je obtoženec zaradi prodaje ali dajanja v promet hranil 1.394,00 g prepovedane droge konoplje, kar je povezalo z možnostjo uporabe celotnega materiala za pripravo čaja, kanabisovega masla ali hašiševe smole. Ključen obtožbeni očitek, da je šlo za količino zasežene droge, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe, je v točkah 24 in 25 sodbe utemeljilo zgolj s preračunavanjem (ob predpostavki, da se za en cigaret porabi od 0,5 g do 1 g konoplje), koliko "jointov" bi se lahko izdelalo iz zasežene konoplje, medtem ko gre za številke, ki znatno presegajo količino za lastne potrebe "povprečnega uživalca". S tem je izpodbijano sodbo obremenilo z notranjim argumentativnim nasprotjem, saj celoten material teže 1.394,00 g (če je sledilo mnenju izvedenke) ni bil uporaben za pripravo "jointov" (temveč kvečjemu teže 1.170,90 g). Zlasti pa je v sodbi, kar pritožniki utemeljeno uveljavljajo, izostala vsakršna opredelitev v smeri, ali zasežena konoplja res "znatno presega" količino za lastne potrebe, tj. če bi se slednja uporabljala v druge namene, ki jih je bila identificirala izvedenka. Kolikor je konopljo možno prodati (oziroma dati v promet) z namenom priprave cigaret, jo je moč tudi prodati ali dati v promet zaradi drugih namenov uporabe, ki bi bili načeloma lahko interesantni za potencialne kupce (oziroma odjemalce). Konoplja, to pa je že splošno znano dejstvo, se seveda ne uporablja nujno zgolj za kajenje cigaret, temveč tudi v drugih oblikah (čaj, mlečni napitek, pecivo, maslo in smola), kjer pa je za pripravo izdelkov (lahko) potrebna (večja) količina same konoplje ter je količina obtožencu zasežene droge, kolikor se jo vrednoti z vidika različnih možnih načinov uporabe, bolj relativen pojem kot bi bilo moč razbrati iz decidiranih razlogov izpodbijane sodbe. Ker se slednji osredinijo izključno na enega od možnih načinov uporabe konoplje, o ostalih pa sodba molči, je zaradi izostanka (vseh) razlogov o odločilnih dejstvih podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obstoj kršitve absolutne narave je do neke mere pričakovan, saj sodišče prve stopnje v tej smeri sploh ni izvajalo dokazov, s čimer je nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Izvedenka forenzične toksikologije ni bila niti vprašana, kolikšna količina zasežene droge bi bila potrebna za pripravo drugih, že zgoraj naštetih konopljinih izdelkov (tj. z izjemo izvedenkine mimobežne opredelitve, koliko 10-mililitrskih brizg hašiševe smole bi se dobilo iz pol kilograma posušenih vzorcev), v katere namene bi se drugi izdelki lahko uporabljali in kakšne količine materiala bi se pri različnih načinih uporabe porabljale, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila vsebnost THC v zaseženi konoplji dokaj nizka. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče zanesljivo presoditi, ali je bila obtožencu zasežena konoplja res takšne količine, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe. Ob tem, kot prav tako že povedano, ni možno spregledati, da pri hišni preiskavi niso bili najdeni nobeni predmeti, ki bi kazali na ukvarjanje s prodajo ali razpečevanjem droge (je pa prvo sodišče obtožencu zrcalno štelo v breme odsotnost pripomočkov za izdelavo konopljine smole ali drugih oblik za lastno uživanje druge - slednji bi bili nedvomno evidentirani ob hišni preiskavi, če bi bili tam najdeni), v manjši samozapiralni vrečki, v kateri naj bi bil "vzorec, pripravljen za prodajo", je bilo materiala za pripravo vsega dveh do treh cigaret, zasežena konoplja pa je bila (tako izvedenka) "nemarno potrgana". Vse navedene okoliščine je treba presojati tudi v luči prakse Vrhovnega sodišča, iz katere ni moč zaključevati (kot bi bilo razumeti točko 25 izpodbijane sodbe), da gre pri 1.394 g konoplje za tako ekstremno količino, ko bi bila vsakršna razprava o možnosti hrambe droge za lastne potrebe a priori izključena - prav nasprotno.

7.V vnovičnem postopku postavljena izvedenka dr. G. G. se je v pisnem mnenju opredelila, da je bil zasežen rastlinski material posušen in v precejšnji meri zdrobljen (z vidnimi posušenimi listi ter nekaterimi manjšimi vršički), pri čemer je na glavni obravnavi izpovedala, da se deleža vršičkov (ki imajo najvišjo vsebnost THC) napram listom (z nižjo vsebnostjo THC) zaradi razdrobljenosti ne da ugotoviti, prisotno pa je oboje (in ne držijo pritožbena izvajanja, da naj bi v zaseženem materialu občutno prednjačili konopljini listi). Nadalje je izvedenka zapisala, da je šlo za konopljo "nekje srednje kvalitete", ki je sicer primerna za kajenje, lahko pa se iz nje pripravlja tudi čaj ali mlečni napitek ali se jo uporabi za nadaljnjo predelavo (za pečenje peciva ali pripravo hašiševe smole). Na glavni obravnavi je dodatno pojasnila, da bi za pripravo cigaret ("jointov") iz materiala odstranila še kakšno stebelce več (suha stebla namreč vsebujejo zelo malo THC) kot jih je odstranila dr. E. E. (dopolnitev poročila o preiskavi NFL z dne 22. 4. 2022), s čimer bi zatehto dr. E. E. (1.301,00 g uporabnega materiala) znižala še za kakšnih 10 %. Stebelc ni moč zviti v cigareto in tudi glede na izgled zasežene konoplje (razen vzorca v manjši samozapiralni plastični vrečki, ki bi zadoščal za dva do tri jointe) je ne bi ponudila v prodajo oziroma "na trg" za pripravo jointov, saj je šlo za dokaj nemarno trganje rastline ("polizdelek"), ki bi za uporabo za kajenje potrebovala še dodatno obravnavo ter pripravo odmerkov (drobirja) z ustrezno separacijo uporabnega in neuporabnega materiala. Po drugi strani pa bi "celoten sistem" lahko uporabili, kolikor bi se iz posušene konoplje pripravljala kanabisova (hašiševa) smola ali kanabisovo (hašiševo) maslo (za t. i. "cookije" oziroma pecivo), pri čemer bi z razdrobitvijo (homogenizacijo) materiala stebelca (kot balast) sedla na dno. Na pol kilograma posušenih vzorcev se dobi približno pet do šest 10-mililitrskih brizg hašiševe smole (list. št. 369). "Kot takšen", torej v celoti, pa bi bil zaseženi material uporaben tudi za kuhanje konopljinega čaja.

7.V vnovičnem postopku postavljena izvedenka dr. G. G. se je v pisnem mnenju opredelila, da je bil zasežen rastlinski material posušen in v precejšnji meri zdrobljen (z vidnimi posušenimi listi ter nekaterimi manjšimi vršički), pri čemer je na glavni obravnavi izpovedala, da se deleža vršičkov (ki imajo najvišjo vsebnost THC) napram listom (z nižjo vsebnostjo THC) zaradi razdrobljenosti ne da ugotoviti, prisotno pa je oboje (in ne držijo pritožbena izvajanja, da naj bi v zaseženem materialu občutno prednjačili konopljini listi). Nadalje je izvedenka zapisala, da je šlo za konopljo "nekje srednje kvalitete", ki je sicer primerna za kajenje, lahko pa se iz nje pripravlja tudi čaj ali mlečni napitek ali se jo uporabi za nadaljnjo predelavo (za pečenje peciva ali pripravo hašiševe smole). Na glavni obravnavi je dodatno pojasnila, da bi za pripravo cigaret ("jointov") iz materiala odstranila še kakšno stebelce več (suha stebla namreč vsebujejo zelo malo THC) kot jih je odstranila dr. E. E. (dopolnitev poročila o preiskavi NFL z dne 22. 4. 2022), s čimer bi zatehto dr. E. E. (1.301,00 g uporabnega materiala) znižala še za kakšnih 10 %. Stebelc ni moč zviti v cigareto in tudi glede na izgled zasežene konoplje (razen vzorca v manjši samozapiralni plastični vrečki, ki bi zadoščal za dva do tri jointe) je ne bi ponudila v prodajo oziroma "na trg" za pripravo jointov, saj je šlo za dokaj nemarno trganje rastline ("polizdelek"), ki bi za uporabo za kajenje potrebovala še dodatno obravnavo ter pripravo odmerkov (drobirja) z ustrezno separacijo uporabnega in neuporabnega materiala. Po drugi strani pa bi "celoten sistem" lahko uporabili, kolikor bi se iz posušene konoplje pripravljala kanabisova (hašiševa) smola ali kanabisovo (hašiševo) maslo (za t. i. "cookije" oziroma pecivo), pri čemer bi z razdrobitvijo (homogenizacijo) materiala stebelca (kot balast) sedla na dno. Na pol kilograma posušenih vzorcev se dobi približno pet do šest 10-mililitrskih brizg hašiševe smole (list. št. 369). "Kot takšen", torej v celoti, pa bi bil zaseženi material uporaben tudi za kuhanje konopljinega čaja.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo in sledilo mnenju izvedenke dr. G. G., pri čemer je sprejelo njen zaključek, da bi teža uporabnega materiala, namenjenega za trg, znašala 1.170,90 g (za 10 % znižana teža 1.301,00 g), tj. kolikor bi se material (po separaciji ostalih stebelc - kar v nasprotju s tezo pritožbe vendarle izhaja iz mnenja forenzične izvedenke) uporabljal za kajenje. V krivdoreku sodbe je kljub temu ohranilo očitek, da je obtoženec zaradi prodaje ali dajanja v promet hranil 1.394,00 g prepovedane droge konoplje, kar je povezalo z možnostjo uporabe celotnega materiala za pripravo čaja, kanabisovega masla ali hašiševe smole. Ključen obtožbeni očitek, da je šlo za količino zasežene droge, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe, je v točkah 24 in 25 sodbe utemeljilo zgolj s preračunavanjem (ob predpostavki, da se za en cigaret porabi od 0,5 g do 1 g konoplje), koliko "jointov" bi se lahko izdelalo iz zasežene konoplje, medtem ko gre za številke, ki znatno presegajo količino za lastne potrebe "povprečnega uživalca". S tem je izpodbijano sodbo obremenilo z notranjim argumentativnim nasprotjem, saj celoten material teže 1.394,00 g (če je sledilo mnenju izvedenke) ni bil uporaben za pripravo "jointov" (temveč kvečjemu teže 1.170,90 g). Zlasti pa je v sodbi, kar pritožniki utemeljeno uveljavljajo, izostala vsakršna opredelitev v smeri, ali zasežena konoplja res "znatno presega" količino za lastne potrebe, tj. če bi se slednja uporabljala v druge namene, ki jih je bila identificirala izvedenka. Kolikor je konopljo možno prodati (oziroma dati v promet) z namenom priprave cigaret, jo je moč tudi prodati ali dati v promet zaradi drugih namenov uporabe, ki bi bili načeloma lahko interesantni za potencialne kupce (oziroma odjemalce). Konoplja, to pa je že splošno znano dejstvo, se seveda ne uporablja nujno zgolj za kajenje cigaret, temveč tudi v drugih oblikah (čaj, mlečni napitek, pecivo, maslo in smola), kjer pa je za pripravo izdelkov (lahko) potrebna (večja) količina same konoplje ter je količina obtožencu zasežene droge, kolikor se jo vrednoti z vidika različnih možnih načinov uporabe, bolj relativen pojem kot bi bilo moč razbrati iz decidiranih razlogov izpodbijane sodbe. Ker se slednji osredinijo izključno na enega od možnih načinov uporabe konoplje, o ostalih pa sodba molči, je zaradi izostanka (vseh) razlogov o odločilnih dejstvih podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obstoj kršitve absolutne narave je do neke mere pričakovan, saj sodišče prve stopnje v tej smeri sploh ni izvajalo dokazov, s čimer je nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Izvedenka forenzične toksikologije ni bila niti vprašana, kolikšna količina zasežene droge bi bila potrebna za pripravo drugih, že zgoraj naštetih konopljinih izdelkov (tj. z izjemo izvedenkine mimobežne opredelitve, koliko 10-mililitrskih brizg hašiševe smole bi se dobilo iz pol kilograma posušenih vzorcev), v katere namene bi se drugi izdelki lahko uporabljali in kakšne količine materiala bi se pri različnih načinih uporabe porabljale, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila vsebnost THC v zaseženi konoplji dokaj nizka. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče zanesljivo presoditi, ali je bila obtožencu zasežena konoplja res takšne količine, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe. Ob tem, kot prav tako že povedano, ni možno spregledati, da pri hišni preiskavi niso bili najdeni nobeni predmeti, ki bi kazali na ukvarjanje s prodajo ali razpečevanjem droge (je pa prvo sodišče obtožencu zrcalno štelo v breme odsotnost pripomočkov za izdelavo konopljine smole ali drugih oblik za lastno uživanje druge - slednji bi bili nedvomno evidentirani ob hišni preiskavi, če bi bili tam najdeni), v manjši samozapiralni vrečki, v kateri naj bi bil "vzorec, pripravljen za prodajo", je bilo materiala za pripravo vsega dveh do treh cigaret, zasežena konoplja pa je bila (tako izvedenka) "nemarno potrgana". Vse navedene okoliščine je treba presojati tudi v luči prakse Vrhovnega sodišča, iz katere ni moč zaključevati (kot bi bilo razumeti točko 25 izpodbijane sodbe), da gre pri 1.394 g konoplje za tako ekstremno količino, ko bi bila vsakršna razprava o možnosti hrambe droge za lastne potrebe a priori izključena - prav nasprotno.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo in sledilo mnenju izvedenke dr. G. G., pri čemer je sprejelo njen zaključek, da bi teža uporabnega materiala, namenjenega za trg, znašala 1.170,90 g (za 10 % znižana teža 1.301,00 g), tj. kolikor bi se material (po separaciji ostalih stebelc - kar v nasprotju s tezo pritožbe vendarle izhaja iz mnenja forenzične izvedenke) uporabljal za kajenje. V krivdoreku sodbe je kljub temu ohranilo očitek, da je obtoženec zaradi prodaje ali dajanja v promet hranil 1.394,00 g prepovedane droge konoplje, kar je povezalo z možnostjo uporabe celotnega materiala za pripravo čaja, kanabisovega masla ali hašiševe smole. Ključen obtožbeni očitek, da je šlo za količino zasežene droge, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe, je v točkah 24 in 25 sodbe utemeljilo zgolj s preračunavanjem (ob predpostavki, da se za en cigaret porabi od 0,5 g do 1 g konoplje), koliko "jointov" bi se lahko izdelalo iz zasežene konoplje, medtem ko gre za številke, ki znatno presegajo količino za lastne potrebe "povprečnega uživalca". S tem je izpodbijano sodbo obremenilo z notranjim argumentativnim nasprotjem, saj celoten material teže 1.394,00 g (če je sledilo mnenju izvedenke) ni bil uporaben za pripravo "jointov" (temveč kvečjemu teže 1.170,90 g). Zlasti pa je v sodbi, kar pritožniki utemeljeno uveljavljajo, izostala vsakršna opredelitev v smeri, ali zasežena konoplja res "znatno presega" količino za lastne potrebe, tj. če bi se slednja uporabljala v druge namene, ki jih je bila identificirala izvedenka. Kolikor je konopljo možno prodati (oziroma dati v promet) z namenom priprave cigaret, jo je moč tudi prodati ali dati v promet zaradi drugih namenov uporabe, ki bi bili načeloma lahko interesantni za potencialne kupce (oziroma odjemalce). Konoplja, to pa je že splošno znano dejstvo, se seveda ne uporablja nujno zgolj za kajenje cigaret, temveč tudi v drugih oblikah (čaj, mlečni napitek, pecivo, maslo in smola), kjer pa je za pripravo izdelkov (lahko) potrebna (večja) količina same konoplje ter je količina obtožencu zasežene droge, kolikor se jo vrednoti z vidika različnih možnih načinov uporabe, bolj relativen pojem kot bi bilo moč razbrati iz decidiranih razlogov izpodbijane sodbe. Ker se slednji osredinijo izključno na enega od možnih načinov uporabe konoplje, o ostalih pa sodba molči, je zaradi izostanka (vseh) razlogov o odločilnih dejstvih podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obstoj kršitve absolutne narave je do neke mere pričakovan, saj sodišče prve stopnje v tej smeri sploh ni izvajalo dokazov, s čimer je nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Izvedenka forenzične toksikologije ni bila niti vprašana, kolikšna količina zasežene droge bi bila potrebna za pripravo drugih, že zgoraj naštetih konopljinih izdelkov (tj. z izjemo izvedenkine mimobežne opredelitve, koliko 10-mililitrskih brizg hašiševe smole bi se dobilo iz pol kilograma posušenih vzorcev), v katere namene bi se drugi izdelki lahko uporabljali in kakšne količine materiala bi se pri različnih načinih uporabe porabljale, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila vsebnost THC v zaseženi konoplji dokaj nizka. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče zanesljivo presoditi, ali je bila obtožencu zasežena konoplja res takšne količine, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe. Ob tem, kot prav tako že povedano, ni možno spregledati, da pri hišni preiskavi niso bili najdeni nobeni predmeti, ki bi kazali na ukvarjanje s prodajo ali razpečevanjem droge (je pa prvo sodišče obtožencu zrcalno štelo v breme odsotnost pripomočkov za izdelavo konopljine smole ali drugih oblik za lastno uživanje druge - slednji bi bili nedvomno evidentirani ob hišni preiskavi, če bi bili tam najdeni), v manjši samozapiralni vrečki, v kateri naj bi bil "vzorec, pripravljen za prodajo", je bilo materiala za pripravo vsega dveh do treh cigaret, zasežena konoplja pa je bila (tako izvedenka) "nemarno potrgana". Vse navedene okoliščine je treba presojati tudi v luči prakse Vrhovnega sodišča, iz katere ni moč zaključevati (kot bi bilo razumeti točko 25 izpodbijane sodbe), da gre pri 1.394 g konoplje za tako ekstremno količino, ko bi bila vsakršna razprava o možnosti hrambe droge za lastne potrebe a priori izključena - prav nasprotno.

9.Ker so pritožniki utemeljeno prepoznali, da iz navedenih razlogov izpodbijano sodbo bremenita bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem povezano nepopolno dognano dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 392. člena ZKP je odredilo, da se bo glavna obravnava v ponovljenem postopku opravila pred drugo sodnico oziroma sodnikom posameznikom. V vnovičnem postopku bo prvo sodišče ponovilo že izvedene dokaze, dokazni postopek pa bo dopolnilo v smeri in glede relevantnih okoliščin, na katere je v tem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče. Glede na to, da se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanja v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, bo ob zasledovanju imperativa iz drugega odstavka 3. člena ZKP treba preizkusiti ter se prepričljivo opredeliti, ali je upoštevaje vsak možen način uporabe konoplje za lastne potrebe količina zasežene droge v znatnem, tj. izrazitem nesorazmerju. Po ugotovitvi vseh relevantnih dejstev bo mogoče z zanesljivostjo zaključiti, ali je obtožencu očitano kaznivo dejanje dokazano tako po objektivni kot subjektivni plati ali ne, s čimer bodo odpravljeni pomisleki v morebiti zmotno ugotovljeno dejansko stanje, z dosledno obrazložitvijo sodbe pa bo odpravljena tudi dognana absolutna procesna kršitev.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo in sledilo mnenju izvedenke dr. G. G., pri čemer je sprejelo njen zaključek, da bi teža uporabnega materiala, namenjenega za trg, znašala 1.170,90 g (za 10 % znižana teža 1.301,00 g), tj. kolikor bi se material (po separaciji ostalih stebelc - kar v nasprotju s tezo pritožbe vendarle izhaja iz mnenja forenzične izvedenke) uporabljal za kajenje. V krivdoreku sodbe je kljub temu ohranilo očitek, da je obtoženec zaradi prodaje ali dajanja v promet hranil 1.394,00 g prepovedane droge konoplje, kar je povezalo z možnostjo uporabe celotnega materiala za pripravo čaja, kanabisovega masla ali hašiševe smole. Ključen obtožbeni očitek, da je šlo za količino zasežene droge, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe, je v točkah 24 in 25 sodbe utemeljilo zgolj s preračunavanjem (ob predpostavki, da se za en cigaret porabi od 0,5 g do 1 g konoplje), koliko "jointov" bi se lahko izdelalo iz zasežene konoplje, medtem ko gre za številke, ki znatno presegajo količino za lastne potrebe "povprečnega uživalca". S tem je izpodbijano sodbo obremenilo z notranjim argumentativnim nasprotjem, saj celoten material teže 1.394,00 g (če je sledilo mnenju izvedenke) ni bil uporaben za pripravo "jointov" (temveč kvečjemu teže 1.170,90 g). Zlasti pa je v sodbi, kar pritožniki utemeljeno uveljavljajo, izostala vsakršna opredelitev v smeri, ali zasežena konoplja res "znatno presega" količino za lastne potrebe, tj. če bi se slednja uporabljala v druge namene, ki jih je bila identificirala izvedenka. Kolikor je konopljo možno prodati (oziroma dati v promet) z namenom priprave cigaret, jo je moč tudi prodati ali dati v promet zaradi drugih namenov uporabe, ki bi bili načeloma lahko interesantni za potencialne kupce (oziroma odjemalce). Konoplja, to pa je že splošno znano dejstvo, se seveda ne uporablja nujno zgolj za kajenje cigaret, temveč tudi v drugih oblikah (čaj, mlečni napitek, pecivo, maslo in smola), kjer pa je za pripravo izdelkov (lahko) potrebna (večja) količina same konoplje ter je količina obtožencu zasežene droge, kolikor se jo vrednoti z vidika različnih možnih načinov uporabe, bolj relativen pojem kot bi bilo moč razbrati iz decidiranih razlogov izpodbijane sodbe. Ker se slednji osredinijo izključno na enega od možnih načinov uporabe konoplje, o ostalih pa sodba molči, je zaradi izostanka (vseh) razlogov o odločilnih dejstvih podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obstoj kršitve absolutne narave je do neke mere pričakovan, saj sodišče prve stopnje v tej smeri sploh ni izvajalo dokazov, s čimer je nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Izvedenka forenzične toksikologije ni bila niti vprašana, kolikšna količina zasežene droge bi bila potrebna za pripravo drugih, že zgoraj naštetih konopljinih izdelkov (tj. z izjemo izvedenkine mimobežne opredelitve, koliko 10-mililitrskih brizg hašiševe smole bi se dobilo iz pol kilograma posušenih vzorcev), v katere namene bi se drugi izdelki lahko uporabljali in kakšne količine materiala bi se pri različnih načinih uporabe porabljale, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila vsebnost THC v zaseženi konoplji dokaj nizka. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče zanesljivo presoditi, ali je bila obtožencu zasežena konoplja res takšne količine, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe. Ob tem, kot prav tako že povedano, ni možno spregledati, da pri hišni preiskavi niso bili najdeni nobeni predmeti, ki bi kazali na ukvarjanje s prodajo ali razpečevanjem droge (je pa prvo sodišče obtožencu zrcalno štelo v breme odsotnost pripomočkov za izdelavo konopljine smole ali drugih oblik za lastno uživanje druge - slednji bi bili nedvomno evidentirani ob hišni preiskavi, če bi bili tam najdeni), v manjši samozapiralni vrečki, v kateri naj bi bil "vzorec, pripravljen za prodajo", je bilo materiala za pripravo vsega dveh do treh cigaret, zasežena konoplja pa je bila (tako izvedenka) "nemarno potrgana". Vse navedene okoliščine je treba presojati tudi v luči prakse Vrhovnega sodišča, iz katere ni moč zaključevati (kot bi bilo razumeti točko 25 izpodbijane sodbe), da gre pri 1.394 g konoplje za tako ekstremno količino, ko bi bila vsakršna razprava o možnosti hrambe droge za lastne potrebe a priori izključena - prav nasprotno.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo in sledilo mnenju izvedenke dr. G. G., pri čemer je sprejelo njen zaključek, da bi teža uporabnega materiala, namenjenega za trg, znašala 1.170,90 g (za 10 % znižana teža 1.301,00 g), tj. kolikor bi se material (po separaciji ostalih stebelc - kar v nasprotju s tezo pritožbe vendarle izhaja iz mnenja forenzične izvedenke) uporabljal za kajenje. V krivdoreku sodbe je kljub temu ohranilo očitek, da je obtoženec zaradi prodaje ali dajanja v promet hranil 1.394,00 g prepovedane droge konoplje, kar je povezalo z možnostjo uporabe celotnega materiala za pripravo čaja, kanabisovega masla ali hašiševe smole. Ključen obtožbeni očitek, da je šlo za količino zasežene droge, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe, je v točkah 24 in 25 sodbe utemeljilo zgolj s preračunavanjem (ob predpostavki, da se za en cigaret porabi od 0,5 g do 1 g konoplje), koliko "jointov" bi se lahko izdelalo iz zasežene konoplje, medtem ko gre za številke, ki znatno presegajo količino za lastne potrebe "povprečnega uživalca". S tem je izpodbijano sodbo obremenilo z notranjim argumentativnim nasprotjem, saj celoten material teže 1.394,00 g (če je sledilo mnenju izvedenke) ni bil uporaben za pripravo "jointov" (temveč kvečjemu teže 1.170,90 g). Zlasti pa je v sodbi, kar pritožniki utemeljeno uveljavljajo, izostala vsakršna opredelitev v smeri, ali zasežena konoplja res "znatno presega" količino za lastne potrebe, tj. če bi se slednja uporabljala v druge namene, ki jih je bila identificirala izvedenka. Kolikor je konopljo možno prodati (oziroma dati v promet) z namenom priprave cigaret, jo je moč tudi prodati ali dati v promet zaradi drugih namenov uporabe, ki bi bili načeloma lahko interesantni za potencialne kupce (oziroma odjemalce). Konoplja, to pa je že splošno znano dejstvo, se seveda ne uporablja nujno zgolj za kajenje cigaret, temveč tudi v drugih oblikah (čaj, mlečni napitek, pecivo, maslo in smola), kjer pa je za pripravo izdelkov (lahko) potrebna (večja) količina same konoplje ter je količina obtožencu zasežene droge, kolikor se jo vrednoti z vidika različnih možnih načinov uporabe, bolj relativen pojem kot bi bilo moč razbrati iz decidiranih razlogov izpodbijane sodbe. Ker se slednji osredinijo izključno na enega od možnih načinov uporabe konoplje, o ostalih pa sodba molči, je zaradi izostanka (vseh) razlogov o odločilnih dejstvih podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obstoj kršitve absolutne narave je do neke mere pričakovan, saj sodišče prve stopnje v tej smeri sploh ni izvajalo dokazov, s čimer je nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Izvedenka forenzične toksikologije ni bila niti vprašana, kolikšna količina zasežene droge bi bila potrebna za pripravo drugih, že zgoraj naštetih konopljinih izdelkov (tj. z izjemo izvedenkine mimobežne opredelitve, koliko 10-mililitrskih brizg hašiševe smole bi se dobilo iz pol kilograma posušenih vzorcev), v katere namene bi se drugi izdelki lahko uporabljali in kakšne količine materiala bi se pri različnih načinih uporabe porabljale, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila vsebnost THC v zaseženi konoplji dokaj nizka. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče zanesljivo presoditi, ali je bila obtožencu zasežena konoplja res takšne količine, ki "znatno presega" količino za lastne potrebe. Ob tem, kot prav tako že povedano, ni možno spregledati, da pri hišni preiskavi niso bili najdeni nobeni predmeti, ki bi kazali na ukvarjanje s prodajo ali razpečevanjem droge (je pa prvo sodišče obtožencu zrcalno štelo v breme odsotnost pripomočkov za izdelavo konopljine smole ali drugih oblik za lastno uživanje druge - slednji bi bili nedvomno evidentirani ob hišni preiskavi, če bi bili tam najdeni), v manjši samozapiralni vrečki, v kateri naj bi bil "vzorec, pripravljen za prodajo", je bilo materiala za pripravo vsega dveh do treh cigaret, zasežena konoplja pa je bila (tako izvedenka) "nemarno potrgana". Vse navedene okoliščine je treba presojati tudi v luči prakse Vrhovnega sodišča, iz katere ni moč zaključevati (kot bi bilo razumeti točko 25 izpodbijane sodbe), da gre pri 1.394 g konoplje za tako ekstremno količino, ko bi bila vsakršna razprava o možnosti hrambe droge za lastne potrebe a priori izključena - prav nasprotno.

9.Ker so pritožniki utemeljeno prepoznali, da iz navedenih razlogov izpodbijano sodbo bremenita bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem povezano nepopolno dognano dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 392. člena ZKP je odredilo, da se bo glavna obravnava v ponovljenem postopku opravila pred drugo sodnico oziroma sodnikom posameznikom. V vnovičnem postopku bo prvo sodišče ponovilo že izvedene dokaze, dokazni postopek pa bo dopolnilo v smeri in glede relevantnih okoliščin, na katere je v tem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče. Glede na to, da se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanja v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, bo ob zasledovanju imperativa iz drugega odstavka 3. člena ZKP treba preizkusiti ter se prepričljivo opredeliti, ali je upoštevaje vsak možen način uporabe konoplje za lastne potrebe količina zasežene droge v znatnem, tj. izrazitem nesorazmerju. Po ugotovitvi vseh relevantnih dejstev bo mogoče z zanesljivostjo zaključiti, ali je obtožencu očitano kaznivo dejanje dokazano tako po objektivni kot subjektivni plati ali ne, s čimer bodo odpravljeni pomisleki v morebiti zmotno ugotovljeno dejansko stanje, z dosledno obrazložitvijo sodbe pa bo odpravljena tudi dognana absolutna procesna kršitev.

9.Ker so pritožniki utemeljeno prepoznali, da iz navedenih razlogov izpodbijano sodbo bremenita bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem povezano nepopolno dognano dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 392. člena ZKP je odredilo, da se bo glavna obravnava v ponovljenem postopku opravila pred drugo sodnico oziroma sodnikom posameznikom. V vnovičnem postopku bo prvo sodišče ponovilo že izvedene dokaze, dokazni postopek pa bo dopolnilo v smeri in glede relevantnih okoliščin, na katere je v tem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče. Glede na to, da se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanja v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, bo ob zasledovanju imperativa iz drugega odstavka 3. člena ZKP treba preizkusiti ter se prepričljivo opredeliti, ali je upoštevaje vsak možen način uporabe konoplje za lastne potrebe količina zasežene droge v znatnem, tj. izrazitem nesorazmerju. Po ugotovitvi vseh relevantnih dejstev bo mogoče z zanesljivostjo zaključiti, ali je obtožencu očitano kaznivo dejanje dokazano tako po objektivni kot subjektivni plati ali ne, s čimer bodo odpravljeni pomisleki v morebiti zmotno ugotovljeno dejansko stanje, z dosledno obrazložitvijo sodbe pa bo odpravljena tudi dognana absolutna procesna kršitev.

Zveza:

9.Ker so pritožniki utemeljeno prepoznali, da iz navedenih razlogov izpodbijano sodbo bremenita bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem povezano nepopolno dognano dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 392. člena ZKP je odredilo, da se bo glavna obravnava v ponovljenem postopku opravila pred drugo sodnico oziroma sodnikom posameznikom. V vnovičnem postopku bo prvo sodišče ponovilo že izvedene dokaze, dokazni postopek pa bo dopolnilo v smeri in glede relevantnih okoliščin, na katere je v tem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče. Glede na to, da se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanja v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, bo ob zasledovanju imperativa iz drugega odstavka 3. člena ZKP treba preizkusiti ter se prepričljivo opredeliti, ali je upoštevaje vsak možen način uporabe konoplje za lastne potrebe količina zasežene droge v znatnem, tj. izrazitem nesorazmerju. Po ugotovitvi vseh relevantnih dejstev bo mogoče z zanesljivostjo zaključiti, ali je obtožencu očitano kaznivo dejanje dokazano tako po objektivni kot subjektivni plati ali ne, s čimer bodo odpravljeni pomisleki v morebiti zmotno ugotovljeno dejansko stanje, z dosledno obrazložitvijo sodbe pa bo odpravljena tudi dognana absolutna procesna kršitev.

9.Ker so pritožniki utemeljeno prepoznali, da iz navedenih razlogov izpodbijano sodbo bremenita bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem povezano nepopolno dognano dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 392. člena ZKP je odredilo, da se bo glavna obravnava v ponovljenem postopku opravila pred drugo sodnico oziroma sodnikom posameznikom. V vnovičnem postopku bo prvo sodišče ponovilo že izvedene dokaze, dokazni postopek pa bo dopolnilo v smeri in glede relevantnih okoliščin, na katere je v tem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče. Glede na to, da se obtožencu očita hramba prepovedane droge z obarvanim naklepom nadaljnje prodaje oziroma dajanja v promet zgolj na podlagi količine zasežene konoplje, bo ob zasledovanju imperativa iz drugega odstavka 3. člena ZKP treba preizkusiti ter se prepričljivo opredeliti, ali je upoštevaje vsak možen način uporabe konoplje za lastne potrebe količina zasežene droge v znatnem, tj. izrazitem nesorazmerju. Po ugotovitvi vseh relevantnih dejstev bo mogoče z zanesljivostjo zaključiti, ali je obtožencu očitano kaznivo dejanje dokazano tako po objektivni kot subjektivni plati ali ne, s čimer bodo odpravljeni pomisleki v morebiti zmotno ugotovljeno dejansko stanje, z dosledno obrazložitvijo sodbe pa bo odpravljena tudi dognana absolutna procesna kršitev.

Zveza:

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 3, 3/2

Zveza:

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 3, 3/2

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 3, 3/2

Pridruženi dokumenti:*

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 3, 3/2

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 3, 3/2

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.