Jedro

Ker je imela pokojna dva sinova, pritožnik (njen brat) ni njen zakoniti dedič. Ker pa je uveljavljal obstoj ustne oporoke zapustnice, na podlagi katere mu gredo pravice iz zapuščine, ga je zapuščinsko sodišče povabilo na narok, na katerem je poleg zakonitih dedičev tudi sam lahko podal izjavo (175. člen ZD).

Glede na potek postopka je zapuščinsko sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi pisne oporoke in dednega dogovora za dediča razglasilo zapustničina sinova. V pritožbi opisane okoliščine, v katerih naj bi pokojna sestra izrazila ustno oporoko, glede na povedano na pravilnost sklepa nimajo vpliva. Teh dejstev tudi sicer prvostopenjsko sodišče samo ne bi ugotavljalo, ampak bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pot pravde.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič A. A. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojni B. B., ki jo dedujeta zapustničina sinova C. C. in A. A., zakonita dediča v prvem dednem redu, ki sta hkrati tudi oporočna dediča. Odločilo je, da na podlagi oporoke deduje C. C. parcelo 197, k. o. X, do polovice, A. A. pa stavbo 939, del stavbe 5 k. o. X, do celote ter denarna sredstva in neizplačane pokojninske prejemke. Glede osebnega vozila, s katerim zapustnica ni oporočno razpolagala, je v sklep o dedovanju povzelo njun dedni dogovor, da osebni avtomobil Fiat deduje A. A. 2. Zoper sklep se v delu, ki se nanaša na osebni avtomobil in višino plačila sodne takse pritožuje brat zapustnice D. D. Navaja, da je kot domnevni oporočni dedič na zapuščinski obravnavi priglasil ustno oporoko pokojne sestre in dve lastnoročno podpisani izjavi prič k ustni oporoki. Pokojna sestra je nekaj dni pred smrtjo v navzočnosti dveh polnoletnih oseb izjavila svojo pravo in resnično voljo, da po njeni smrti pritožniku zapusti svoj osebni avtomobil. Ker se ji je zdravstveno stanje poslabšalo in zaradi izrednih razmer – epidemije, pokojna tega ni uspela zavesti v dodatek pisne oporoke. Glede višine sodne takse za dediča A. A. pritožnik meni, da ni bila odrejena v zadostni višini, saj se ni upoštevala dejanska vrednost avtomobila. Prav tako v vrednosti zapuščine ni ovrednotena višina takse za opremo v stanovanju, niti za več umetniških slik v vrednosti več tisoč EUR. Pritožnik predlaga sodišču, da sprejme ustno oporoko v obravnavo in mu dodeli osebni avtomobil ter ponovno oceni čisto vrednost zapuščine in posledično odrejeno takso.

3. V vlogi z dne 24. 5. 2021 je pritožnik sodišču sporočil, da vztraja pri pritožbi, ki jo je vložil, še preden mu je bil sklep o dedovanju vročen. V ostalem pa je vloga pritožnika prepozna dopolnitev pritožbe, zato je pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

4. Dedič A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V zapuščinskem postopku obravnava zapuščinsko sodišče vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila. O teh pravicah odloči sodišče praviloma, ko sprejeme od prizadetih oseb potrebne izjave (prvi in drugi odstavek 207. člena Zakona o dedovanju – ZD). Če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo. To stori med ostalim tudi v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do dediščine, torej tudi veljavnost ali vsebina oporoke (210. člen ZD).

7. Pritožnik ni zakoniti dedič po pokojni B. B. Ker pa je uveljavljal obstoj ustne oporoke zapustnice, na podlagi katere mu gredo pravice iz zapuščine, ga je zapuščinsko sodišče povabilo na narok, na katerem je poleg zakonitih dedičev tudi sam lahko podal izjavo (175. člen ZD). Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi dne 31. 3. 2021 med ostalim izhaja, da je sodišče dediča in pritožnika najprej seznanilo o obstoju pisne oporoke zapustnice ter s priglasitvijo ustne oporoke glede dedovanja osebnega vozila. Pritožniku je pojasnilo pogoje za veljavnost ustne oporoke po določbi 72. člena ZD in ga seznanilo z vsebino pisne oporoke pokojne sestre. Izjavi sta podala tudi zakonita dediča. Pritožnik je nato izjavil, da "na podlagi vsega povedanega v predmetni zapuščinski zadevi ne misli vlagati nobene tožbe za to osebno vozilo oziroma oporoko svoje sestre tudi on priznava in zoper sklep o dedovanju ne misli vlagati pritožbe". Glede na takšen potek postopka je zapuščinsko sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi oporoke in dednega dogovora za dediča razglasilo zapustničina sinova. V pritožbi opisane okoliščine, v katerih naj bi pokojna sestra izrazila ustno oporoko, glede na povedano na pravilnost sklepa nimajo vpliva. Teh dejstev tudi sicer prvostopenjsko sodišče samo ne bi ugotavljalo, ampak bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pot pravde (210. člen ZD). Za takšno ravnanje pa, glede na zgoraj povzete izjave pritožnika na zapuščinski obravnavi, ni imelo razlogov.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu med ostalim ocenilo čisto vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse, ki jo morajo dediči plačati. V konkretni zadevi se je sodno takso zavezal plačati dedič A. A. Ker pritožnik ni dedič in se ga odmera sodne takse dediču v zapuščinskem postopku ne tiče, je v celoti neutemeljen pritožbeni očitek o prenizko ovrednoteni zapuščini ter zahteva za ponovno ocenitev čiste vrednosti zapuščine.

9. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZD in ni zagrešilo procesnih kršitev, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je treba zavrniti pritožbo in sklep potrditi na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD.

10. Na podlagi določbe 174. člena ZD dedič A. A. sam krije svoje pritožbene stroške.