Jedro

Ne zadostuje pravnomočna sodba kot podlaga oziroma naslov za zemljiškoknjižno vknjižbo v primeru, če bi bilo tudi zemljiškoknjižnemu dovolilu potrebno priložiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.

Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa pravice, pod pogojem, da niso izkazani pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odredi se izbris vpisov in izbris zaznambe nepravnomočnosti dovolitve vpisa in odredi ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 211/2009 z dne 16. 11. 2009 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 493/2010, z dne 05. 05. 2010 pri vl. št. 221, na parc. št. 750, 751 in 752 k.o. Z. K. v solasti B. M., do 5/10, S. M. do 1/10, B. I. F. do 1/10, B. A. do 1/10, H. F. do 1/10, K. K. do 1/10, in pri vl. št. 386, parc. št. 774, 775, 788/2, 789, 790 in 792, k.o. Z. K., solast B. I. do 1/7, H. F. do 1/7, K. K. do 1/7, B. Ma. do 1/7, B. A. do 1/7, B. M. do 10/70, S. M. do 2/70, B. I. do 2/70, B. A. do 2/70, H. F. do 2/70 in K. K. do 2/70 opravilo pri nepremičninah parc. št. 750, 751 in 752 k.o. Z. K., pri solastninskih deležih B. A. do 1/10, H. F. do 1/10, K. K. do 1/10 in B. I. F. do 1/10 vknjižbo solastninske pravice v korist H. D. do 4/10, pri nepremičninah parc. št. 774, 775, 788/2, 789, 790 in 792, vse k.o. Z. K., pri solastniških deležih B. A. do 12/70, H. F. do 12/70, K. K. do 12/70 in B. I. F. do 12/70 vknjižbo solastninske pravice v korist zgoraj navedene osebe. V zbirko listin se vloži sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 211/2009 z dne 16. 11. 2009 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 493/2010 z dne 05. 05. 2010. Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo B. I. F., B. A., H. F. in K. K. Uveljavljajo pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Poudarjajo, da je z izpodbijanim sklepom kršena določba 52.člena Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanaša na pravna vprašanja predznambe, saj je tretja lastnica kot solastnica predmetne nepremičnine s solastniki, ki so dolžni nekaj trpeti in jih vsebuje tudi izpodbijani sklep, sklenila kupoprodajne pogodbe ter predlagala predznambo vknjižbe lastninske pravice, kar je sodišče s posebnim sklepom dopustilo in vknjižilo pravico pod Dn. št. 5610/2007, 5611/2007, 5612/207 in 5613/2007 tako, da je bila pravica predzaznamovana. K temu postopku so bile priložene verodostojne listine in je skladno s tem pridobiteljica nepremičnin S. M. bila že vknjižena v B listu kot lastnica in sicer po načelu predzaznamovane pravice. Določba 52. člena je jasna, da predznamba pravice učinkuje od trenutka vložitve predloga, pri čemer pa opravičba služi zgolj za vpis lastninske pravice. Učinek spremembe lastništva v korist osebe, na katere pa se sodna odločba ne nanaša, pri čemer gre za S. M., pa bi moralo sodišče voditi k temu, da bi vpis spremembe lastništva na podlagi pravnomočne sodbe kot neutemeljeno zavrnilo, saj se učinek zaznambe spora glede na uporabo 52. člena ne more raztezati na predzaznamovano pravico vknjižbe lastninske pravice, saj iz sodbe ne izhaja zaveza pridobitelja pravice na podlagi predznamovane pravice vknjižbe lastninske pravice. V dokazne namene pritožnice prilagajo tudi zemljiškoknjižni izpisek z dne 04. 02. 2008 in zemljiškoknjižni izpisek z dne 11. 11. 2009, iz katerega je razvidno, da je pravnomočno predzaznamovana pravica v korist S. M. Sodišče je torej kršilo Zakon o zemljiški knjigi, pri čemer je spregledalo vrstni red predlogov, kar torej pomeni, da bi moralo sodišče glede na predzaznamovano pravico spričo dejstva, da se sodna odločba na osebo, ki je pridobila pravico po vrstnem redu predzaznamovane pravice, ne nanaša, predlog predlagatelja zaznambe spora takoj po prejemu sodbe, kot neutemeljeno zavrniti ter dopustiti izvedbo vknjižbe opravičbe predzaznamovane pravice. Po določbi 52. člena je učinek vpisa opravičbe predznambe pogojevan s trenutkom, od katerega učinkuje pravica predznambe te pravice, ne glede na vmesno zaznambo spora. Če bi se sodba glasila na pridobiteljico S. M., bi bila zadeva jasna, vendar pa se zoper pridobitelja sodna odločba ne glasi in je iz tega razloga izdani sklep v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi. V primerjavi konkurence vpisov, ki služijo za vpis v zemljiško knjigo, predznamba vpisa lastninske pravice, ki je bila podana po načelu vrstnega reda pred zaznambo spora, v vsakem primeru pred izvedbo vpisa lastninske pravice glede postopka, ki se nanaša na zaznambo spora, saj se sodna odločba proti imetniku lastninske pravice, ki je predzaznamovana po vrstnem redu in jo čaka zgolj še opravičba, ne glasi in tudi ne more posegati v njene pridobljene pravne pravice in pravne koristi. Zato so kršene določbe postopka, prav tako pa je napačno ugotovljeno dejansko stanje. V dopolnitvi pritožbe pritožnice opozarjajo tudi na dejstvo, da bi morala biti sodba skladno z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih posredovana v odobritev organu pristojnemu za kmetijstvo, skladno z določbami zakona, kajti listina, ki jo je podala predlagajoča stranka, ni odobrena s strani pristojnega kmetijskega organa. Na to okoliščino bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti in ker ni, je podan tudi ta razlog za razveljavitev izdanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer najprej ugotavlja, da izpodbijani sklep ne dovoljuje vpisa lastninske pravice tudi na solastninskem deležu solastnice S. M., temveč zgolj na solastnih deležih pritožnic. Tako do sedaj ni povsem jasno, na kaj se sploh nanaša v pritožbi zatrjevana predznamba pridobitve lastninske pravice v korist omenjene osebe. Pritožbeno sodišče zato ne more s potrebno gotovostjo oziroma prepričanjem ugotoviti ali je z izpodbijanim sklepom kršeno načelo vrstnega reda vpisov, na kar opozarjajo pritožniki. Zato se zaenkrat ne more dokončno opredeliti ali je bila morda res kršena določba 52. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). To vprašanje bo lahko ugotovilo s potrebno zanesljivostjo sodišča prve stopnje v novem postopku.

Pritožbeno sodišče pa s potrebnim prepričanjem pritrjuje pritožbenemu očitku, da morda res niso bile upoštevane določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju – ZKZ), po katerih mora oseba, ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel, pridobiti odobritev pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna (22. člen ZKZ). V primeru, ko posebni predpisi določajo izpolnitev dodatnih pogojev, morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene listine, iz katerih izhaja, da so ti dodatni pogoji izpolnjeni (38. člen ZZK-1). V skladu z določbo 2. odstavka 38. člena ZZK-1 mora biti v primeru, če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, že zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo. Ne zadostuje torej pravnomočna sodba kot podlaga oziroma naslov za zemljiškoknjižno vknjižbo. Da bi bilo predlogu priloženo takšno dovoljenje oziroma potrdilo, pa iz podatkov zemljiškoknjižnega spisa ni razvidno. Vendar pa tudi v primeru, če takšno dovoljenje oziroma potrdilo zemljiškoknjižnemu predlogu ni bilo priloženo, ni mogoče še zaključiti, da prav noben vpis v konkretnem primeru ni dopusten. Po določilu 3. odstavka 140. člena ZZK-1 se namreč v primeru, če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa pravice, pod pogojem, da niso izkazani pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil. Če se torej ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, je treba presojati tudi pogoje za predznambo.

Ob povedanem je bilo torej treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti zaradi nepopolno ugotovljenih odločilnih dejstev in zmotne uporabe navedenih materialnopravnih določb ZKZ in ZZK-1 v tem zemljiškoknjižnem postopku, ter vrniti zadevo v nov postopek (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti zgoraj navedena vprašanja in v zadevi ponovno odločiti ob upoštevanju zgoraj navedenih stališč pritožbenega sodišča. Odločitev o izbrisu vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponovnem vpisu plombe temelji na določbi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.