12. 9. 2014

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila Bojan Zvonar, Ptuj, in Suzana Gabrovec, Gornja Radgona, ki ju zastopa Iztok Brumec, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 12. septembra 2014

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 81/2014 z dne 11. 2. 2014 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 299/2013 z dne 23. 10. 2013 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v pravdnem postopku pritožnikoma naložilo plačilo 800 EUR denarne kazni zaradi žalitve nasprotne stranke v pripravljalni vlogi z dne 17. 5. 2013. Višje sodišče je zavrnilo njuno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnika zatrjujeta kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave. Navajata, da sta že v pritožbi opozorila na to, da navedene pripravljalne vloge ni podpisala pritožnica, kar je ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, zato menita, da je nesprejemljivo, da je kaznovana za dejanje, ki ga ni storila. Sodišče naj bi s kaznovanjem vneslo kolektivno odgovornost tožečih strank za pisanje v omenjeni vlogi, čeprav mora biti odgovornost po 109. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) subjektivno ugotovljena. Ker tudi sodišče druge stopnje v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, naj bi dopustilo neenakopravno obravnavo. Poleg tega sodiščema očitata, da nista upoštevali, da sporna vloga predstavlja odziv na zaničljivo in žaljivo pisanje pooblaščenca prvo tožene stranke v odgovoru na tožbo. Sodišči naj ne bi upoštevali, da je bil pritožnik grobo izzvan s strani pooblaščenca prve tožene stranke. Sodišče prve stopnje na zaničljivo in žaljivo pisanje pooblaščenca tožene stranke ni reagiralo, kar naj bi po mnenju pritožnikov pomenilo neenako obravnavanje pred zakonom in neenako varstvo pravic.

B.

3.Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika (prvi odstavek 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Za take zadeve na podlagi drugega odstavka 55.a člena ZUstS med drugim štejejo tudi ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugem sporu, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek (prva alineja drugega odstavka 55.a člena ZUstS). Ker torej pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata sklep o kaznovanju, s katerim je pritožnikoma nerazdelno naloženo plačilo, nižje od 2.000 EUR, kolikor prvi odstavek 443. člena ZPP določa za opredelitev spora majhne vrednosti, ustavna pritožba glede na prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ni dovoljena.[1]

4.O nedovoljeni ustavni pritožbi sme Ustavno sodišče skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS odločati le izjemoma, kadar presodi, da gre za posebno utemeljen primer. Posebno utemeljen pa je primer, katerega rešitev bi pomenila odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (drugi stavek tretjega odstavka 55.a člena ZUstS). To merilo dovoljenosti ustavne pritožbe, ki je v ZUstS določeno na podlagi tretjega odstavka 160. člena Ustave, vlogo Ustavnega sodišča v takih zadevah omejuje na zagotavljanje odgovorov na najpomembnejša ustavnopravna vprašanja s ciljem razvoja in usmerjanja (sodne) prakse, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Pogoje za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo mora izkazati pritožnik (prvi odstavek 53. člena ZUstS). Pritožnik mora za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo izkazati, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS, to je da iz okoliščin konkretne zadeve izhaja ustavnopravno vprašanje, ki presega njegov posamični interes za izid postopka in ki je pomembno za varstvo človekovih pravic nasploh.[2] Tega pa pritožnika z navedbami, s katerimi zatrjujeta zgolj kršitev pravice iz 22. člena Ustave med drugim zato, ker je bila pritožnica kaznovana zaradi žalitve nasprotne stranke v pripravljalni vlogi, čeprav sporne vloge pritožnica ni podpisala, nista izkazala.

6.Glede na to je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel kot nedovoljeno.

C.

7.Senat je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Etelka Korpič − Horvat ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Etelka Korpič – Horvat Predsednica senata

[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. Up-308/11 z dne 6. 3. 2012 (Uradni list RS, št. 34/12), 3. točka obrazložitve.

[2]Tako sklepi Ustavnega sodišča št. Up-132/13 z dne 30. 9. 2013, 4. točka obrazložitve; št. Up-1201/12 z dne 10. 9. 2013, 4. točka obrazložitve; št. Up-1131/12 z dne 30. 9. 2013, 4. točka obrazložitve; in št. Up-441/13 z dne 10. 9. 2013, 5. točka obrazložitve. Podobno sklep Ustavnega sodišča št. Up-925/12 z dne 15. 4. 2014, 4. točka obrazložitve.