Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Toneta Mohoriča ml., Kranj, na seji 19. novembra 2009
sklenilo:
1.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 860/2009 z dne 10. 6. 2009 v zvezi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3858/2007-II z dne 12. 1. 2009 se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 – ur. p. b.), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) se zavrže.
1.V pravdnem postopku je pritožnik zahteval ugotovitev ničnosti poravnave, ki jo je sklenil z Republiko Slovenijo glede vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Postavil je še druge ugotovitvene zahtevke, povezane z vračilom navedenih vlaganj. Uveljavljal pa je tudi odškodninski zahtevek, s katerim je zahteval, da mu je prva tožena stranka (tj. Republika Slovenija) zaradi netransparentnosti (nelegitimnosti) dolžna plačati znesek 11.350,65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, po prostem preudarku pa tudi pravico do dividend, ki so bile izplačane na 26 delnic Telekoma, oziroma da mu je ta isti znesek na isti podlagi dolžna plačati druga tožena stranka (tj. Slovenska odškodninska družba). Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevek za ugotovitev protiustavnosti Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju ZVVJTO) in "Zakona, ki je RS priznal 73 % pravic do Telekoma". Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da ima pritožnik pravico do 26 delnic Telekoma in da zaradi netransparentnosti ni izkazan kot upravičenec do tega; da pritožnik nima pravice do vračila vložka, dokler sta 2. in 9. člen pogodbe s PTT – pravni naslednik Telekom – v veljavi; da Republika Slovenija ni imela pravice, da z zakonom upravičuje 73 % do delnic Telekoma po ustreznem deležu; da bi morala Republika Slovenija delež delnic, zajet v 73 % do Telekoma, prenesti legitimno – transparentno na upravičence za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, ter da je poravnava z dne 13. 10. 2006 delno nična. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi odškodninski zahtevek, ker pritožnik ni izkazal zakonsko predpisanih elementov odškodninske odgovornosti. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je pritožbi delno ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v tretji in četrti alineji 2. točke III. dela izreka tako, da je tožbo v tem delu zavrglo. Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
2.Pritožnik zatrjuje, da so mu z izpodbijano odločitvijo sodišča kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena, četrtega odstavka 15. člena, 23., 26. in 33. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena ZVVJTO, Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) in Zakona o telekomunikacijah (v nadaljevanju ZTel). Zatrjuje neskladje navedenih zakonov z drugim odstavkom 14. člena, s prvim odstavkom 26. člena, s 33., z 69. in s 70. členom Ustave.
3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka). Razloge za takšno odločitev je senat Ustavnega sodišča sprejel v sklepu št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009 (Uradni list RS, št. 88/09).
4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
5.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Ker je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev, bo pritožnik lahko šele po izčrpanju pravnih sredstev hkrati z ustavno pritožbo na Ustavno sodišče vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti ZVVJTO in ZGJS. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).
6.Pobudnik izpodbija tudi ZTeL, ki v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07 in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Ker morebitna razveljavitev ZTel v pobudnikovi zadevi ne bi mogla več učinkovati, pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti navedenega predpisa. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik
Predsednik