Jedro

Izrek, iz katerega izhaja, da so izpodbijane odločbe kot pravilne in zakonite potrjene, nato pa da sodišče teh odločb zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni presojalo, je nejasen in nerazumljiv. Zato je pritožbeno sodišče zaradi nemožnosti preizkusa, izpodbijano sodno odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodna odločba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončna odločba št. ... z dne 20. 5. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 17. 12. 2014, dokončna odločba št. ... z dne 19. 5. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 12. 2014 in dokončna odločba št. ... z dne 18. 5. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 12. 2014 in da se tožnici v zavarovalno dobo všteje čas 1 leto, 4 mesece in 28 dni pod pogoji odločbe z dne 28. 11. 2012 ter se ji prizna pravica do starostne pokojnine po ZPIZ-1, pri čemer je tožena stranka dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe tožnici izdati odločbo o odmeri starostne pokojnine po ZPIZ-1 ter ji od 1. 1. 2015 dalje odmeriti in izplačati pokojnino skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakomesečne pokojnine do plačila ter ji povrniti stroške postopka. S sklepom pa je zavrglo tožbo v delu, ko tožnica zahteva odpravo prej citiranih odločb tožene stranke in priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2. 2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer glede uporabe 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)(1) , ki se nanaša na varstvo pričakovanih pravic in izpolnjevanja pogojev za upokojitev po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)(2). Določeno je namreč, da se za priznanje in odmero starostne pokojnine upošteva izpolnjevanje pogojev na dan uveljavitve pravice. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnice in pa referentke A.A., ki bi lahko izpovedala, da je tožnica dejansko podala izpolnjen obrazec za upokojitev po ZPIZ-1 že v letu 2012. Omenjeno je razvidno tudi iz izjave, ki jo tožnica prilaga k pritožbi. Z zavrnitvijo predlaganega dokaza je sodišče bistveno kršilo določbe postopka v zvezi s pravico do izjave stranke v postopku. Posledično pa je tudi napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Taka sodba tudi ne omogoča preizkusa. Tožnica se je upravičeno zanašala, da se bo ob plačilu dokupa po 198. členu ZPIZ-1 v letu 2012 in ob hkratni vložitvi zahteve v letu 2012 štelo, da si je z vložitvijo zahteve v letu 2012 zagotovila obravnavanje po določbah ZPIZ-1. Tožnica zato vztraja, da je sodišče zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo in sicer glede vprašanja, kdaj je tožnica dejansko uveljavila pravico, kajti od tega je odvisna tudi uporaba materialnega prava. Sodišče je v nasprotju z Ustavo RS poseglo v tožničine pridobljene pravice, ki jih je pridobila po 198. členu ZPIZ-1. S tako odločitvijo je sodišče poseglo tudi v tožničino ustavno pravico do socialne varnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodno odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(3) , saj je izrek nejasen oziroma sam s sabo v nasprotju.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 5. 2015, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 17. 12. 2014. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine. Nadalje je presojalo dokončno odločbo št. ... z dne 18. 5. 2015, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 12. 2014, s katero je bilo odločeno, da se tožnici všteje v zavarovalno dobo čas zaključenega dodiplomskega študija na Fakulteti B. od 27. 3. 2002 do 14. 7. 2002 in od 1. 1. 2003 do 20. 1. 2004, kar znaša 1 leto, 4 mesece in 8 dni, če plača odmerjeni prispevek, ki pa ga je tožnica že v celoti poravnala. V presoji pred sodiščem je bila tudi dokončna odločba št. ... z dne 19. 5. 2015, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 12. 2014, s katero je bilo odločeno, da se tožnici všteje v zavarovalno dobo čas prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje od 21. 1. 2004 do 23. 2. 2004, kar znaša 1 mesec in 3 dni, če plača odmerjeni prispevek, ki pa ga je, kot to izhaja iz izreka prvostopenjske odločbe, tožnica že v celoti poravnala.

6. V predmetni zadevi je sporno vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 oziroma podredno po določbah ZPIZ-2. 7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na odpravo prej citiranih odločb zavrnilo, s tem da iz izreka izhaja, da je zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica na dan 31. 12. 2012 ni izpolnjevala pogojev, da bi se ji priznala pravica do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. 8. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje tožbo v delu, kjer je tožnica zahtevala odpravo citiranih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 zavrglo. Iz obrazložitve izhaja, da glede tega zahtevka ni podane procesne predpostavke za sodno varstvo proti upravnim aktom skladno z 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(4) , saj tožena stranka, zaradi izrecne tožničine zahteve po presoji pogojev po ZPIZ-1, presoje pogojev priznanja pravica po ZPIZ-2 dejansko ni opravila.

9. Pritožbeno sodišče poudarja, da če je vložena tožba zoper dokončno odločbo v zakonitem roku, in če so izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji, potem je sodišče dolžno tako odločbo presojati po vsebini. Pri tem je odločilno, da sodišče odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti (prvi odstavek 58. člena ZDSS-1). Sodišče je bilo torej dolžno presoditi izpodbijane odločbe tožene stranke v okviru tožbenega zahtevka in sicer, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice po določbah ZPIZ-1 oziroma po določbah ZPIZ-2 in s tem v zvezi, kakšen zahtevek je tožnica postavila pri toženi stranki je stvar presoje izpodbijanih odločb. Sodišče mora presoditi, ali je tožena stranka pravilno postopala s tem, ko, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje o pravici do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ni odločala, temveč je glede na tožničino zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine odločala le o izpolnjevanju pogojev do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. 10. Ker iz izreka izhaja, da so najprej izpodbijane odločbe kot pravilne in zakonite potrjene, nato pa da sodišče teh odločb zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sploh ni presojalo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tak izrek nejasen oziroma nerazumljiv. Sodišče je očitno sledilo postavljenemu tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen v dopolnitvi tožbe 22. 6. 2015. Vendar pa, če je tožbeni zahtevek nejasen, bi moralo sodišče omenjeno razčistiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo (drugi odstavek 73. člena ZDSS-1). Kot je bilo že poudarjeno je bistvo tožbenega zahtevka v presoji izpodbijanih odločb tožene stranke in na priznanju določene pravice iz socialnega zavarovanja. Pri tem je potrebno poudariti, da v izrek ne sodi materialna podlaga (ZPIZ-1 ali ZPIZ-2), temveč le odločitev o priznanju ali zavrnitvi pravice (do starostne pokojnine), o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo (iz izreka prvostopenjske odločbe izhaja, da je bil zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine).

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 354. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodno odločbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V novem sojenju bo sodišče odpravilo ugotovljene kršitve določb postopka, ter o zadevi ponovno razsodilo.

12. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

(1) Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(4) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.