Jedro

S sklepom, s katerim sodišče ne dovoli spremembe tožbe, postopek ni pravnomočno končan. Zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija proti sklepu se zavrže. Revizija proti sodbi se zavrne.

Stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4.4.2002, opr. št. In 99/ 00049 nedopustna. Istočasno pa s sklepom ni dovolilo spremembe tožbe. Sodišče druge stopnje je pritožbo proti sodbi in sklepu zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

Revizijo vlaga tožeča stranka, pri čemer izrecno izpodbija sodbo in sklep sodišča druge stopnje z navedbo revizijskih razlogov po določbi 370. člena ZPP ter predlogom na razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob tem se po svoji vsebini revizija omeji le na izpodbijanje sklepa, s katerim ni bila dovoljena sprememba tožbe, ki se nanaša na razveljavitev poroštva tožnikov v zvezi s kreditno pogodbo KED 825/94 in izbrisom hipoteke iz zemljiške knjige. Odločitev v tej smeri (185. člen ZPP) ni obrazložena. Spregledano je, da odvetnica ... ni imela pooblastila za sklenitev sporazuma za zavarovanje denarne terjatve, na katerega podlagi je nastalo poroštvo in vpis hipoteke. Za to bi morala imeti specialno pooblastilo tožnikov. Sklicujeta se na določbi 251. in 251. c člena tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku ter na določbo četrtega odstavka 91. člena ZOR.

Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, tožeča stranka pa je v posebni vlogi ponovno vztrajala pri reviziji. Poleg tega je bila revizija dostavljena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS.

Revizija proti sodbi ni utemeljena, revizija proti sklepu pa ni dovoljena.

Tožeča stranka sicer v obrazložitvi svoje revizije ne navede, v čem naj bi bila napaka v odločitvi sodišča druge stopnje, ki je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da je izvršba, ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo dne 4.4.2002, nedopustna. Vendar pa je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje preizkusilo v skladu z določbo 371. člena ZPP, kar pomeni, da je po uradni dolžnosti ugotavljalo, ali je materialno pravo bilo pravilno uporabljeno. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče druge stopnje utemeljeno sprejelo razloge sodbe sodišča prve stopnje, po katerih je zavrnitev tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe posledica nedokazanih trditev tožeče stranke o tem, da je terjatev, glede katere se vodi izvršba, poravnana.

Revizija proti odločitvi, s katero je sprejeto stališče sodišča prve stopnje, ki ni dovolilo spremembe tožbe, pa ni dovoljena. Sklep o dovolitvi spremembe tožbe ali o zavrnitvi predloga za njeno spremembo spada med odločitve procesnega vodstva, ki pa nimajo za posledico pravnomočnega končanja postopka. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP pa stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje le tedaj, če je bil z njim postopek pravnomočno končan. Revizija v tem obsegu potemtakem ni dovoljena, zaradi jo je revizijsko sodišče po določbi 377. člena ZPP zavrglo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. v zvezi s določbo 154. člena ZPP. Tožeča stranka krije stroške revizijskega postopka sama, ker z revizijo ni uspela, tožena stranka pa do povrnitve revizijskih stroškov zaradi odgovora na revizijo ni upravičena, ker z navedbami v njem k odločitvi ni prispevala.