Jedro

V primeru, da bi se dvigalo uporabljalo v skladu s predpisi o varstvu pri delu in v skladu z njegovim namenom, do škodnega dogodka, kakršen je obravnavani, sploh ne bi moglo priti. To pa pomeni, da mostno dvigalo samo po sebi ni nevarna stvar v smislu pravil odškodninskega prava in objektivne odškodninske odgovornosti.

Imetnik (nevarne) stvari ni objektivno odškodninsko odgovoren v primeru, ko stvar, ki sicer sama po sebi ni nevarna, takšna postane zaradi njegovega nedopustnega ravnanja (ali opustitve) ali zaradi nedopustnega ravnanja tretjih oseb. V takšnih primerih je odgovornost za škodo lahko le krivdna.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se v delu, ki se nanaša na odločitev, da obstaja zaveza druge toženke za povrnitev škode tožniku, razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik se je 7. 1. 2011 poškodoval v prostorih družbe A. d. o. o. (zavarovanec druge toženke). Tja je bil s strani svojega delodajalca (zavarovanca prve toženke) napoten z namenom, da pregleda in, v kolikor bo to mogoče, odpravi napako na varnostni razsvetljavi. Da je vzrok okvare lahko ugotovil, je moral odpreti svetilke, ki so se nahajale na višini 4,5 m od tal. Na to višino ga je z mostnim dvigalom dvignil B. B. (zaposlen pri zavarovanki druge toženke), ki je po tem z dvigalom tudi upravljal. Ob enem izmed premikov je tožnik z glavo udaril ob betonski blok, nato pa mu je glavo še stisnilo med betonski blok in ograjo dvigala. Sporno je, ali sta zavarovanca toženk za tako nastalo škodo odškodninsko odgovorna.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo pritrdilno. Razsodilo je, da obstaja zaveza prve in druge toženke, da nerazdelno povrneta tožniku škodo, ki jo je utrpel v opisani delovni nesreči. 3. Višje sodišče je pritožbi prve in druge toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

4. Zoper takšno sodbo, v zvezi z vmesno sodbo sodišča prve stopnje, pravočasno in dovoljeno revizijo vlaga druga toženka. Višjemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in vmesno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zoper drugo toženko v celoti zavrne. Podredno predlaga, da sodbo višjega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

5. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

**Povzetek revizijskih navedb**

6. Revidentka meni, da je materialnopravno napačna ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožniku ni mogoče očitati prekoračitve naročenega dela, samovoljnega ravnanja in kršitev pravilnega in varnega dela. Prav tako se ji zdi napačno stališče, da je za presojo objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari neupoštevno dejstvo, da njen zavarovanec ni bil strokovnjak s področja dela, ki ga je naročil pri tožnikovem delodajalcu. V 20. točki obrazložitve pa naj bi bila izpodbijana sodba tudi v nasprotju z njenimi izrecnimi trditvami, da ta ni mogel pričakovati niti preprečiti tožnikovega ravnanja.

7. Ponavlja, da je tožnik delavca njenega zavarovanca prosil za pomoč, ker dela (ki si ga je samovoljno naložil, ob čemer ni upošteval navodil varnega dela in je zavestno in vedoma kršil prepoved dostopa do dvigala in prevoza z njim, za kar se je odločil izključno po lastni volji) sam ni mogel opraviti. Zato meni, da nepravilna uporaba mostovnega dvigala in neustrezno komuniciranje lahko bremenita le njega samega.

8. Nadalje navaja da dejstvo, da se je zahtevku upirala v celoti in v ta namen predlagala tudi izvedenca, pomeni, da so trditve o tem, da odgovornosti njenega zavarovanca ni, zadostne. To naj bi še posebej veljalo ob upoštevanju razlogov, ki jih podaja izvedenec, ob čemer posebej poudarja ugotovitev, da bi posledice nesreče preprečila že uporaba čelade. Sodba naj o tem ne bi imela utemeljenih razlogov. Obrazložitev o pomanjkljivi trditveni podlagi pa naj bi bila v nasprotju s trditveno podlago samo.

9. Na koncu poudarja še, da njen zavarovanec ni ničesar opustil ali storil napačno, zato naj njegova odškodninska odgovornost ne bi mogla biti podana.

**O utemeljenosti revizije**

10. Revizija je utemeljena.

11. Revident na več mestih navaja (sicer nesporno dejstvo), da je mostno dvigalo, ki sta ga tožnik in B. B. uporabila za popravljanje razsvetljave, namenjeno prevozu tovora in da je z njim prepovedano prevažati osebe (razen pod posebnimi pogoji in ob odobritvi inšpektorata za delo). Iz navedenega izhaja, da sta tožnik in B. dvigalo uporabila nepravilno, v nasprotju z njegovim namenom. Očitno je tudi, da v primeru, da bi se dvigalo uporabljalo tako, kot je treba (torej v skladu s predpisi o varstvu pri delu in v skladu z njegovim namenom) do škodnega dogodka, kakršen je obravnavani, sploh ne bi moglo priti. To pa pomeni, da mostno dvigalo samo po sebi ni nevarna stvar v smislu pravil odškodninskega prava in objektivne odškodninske odgovornosti (5. odsek drugega oddelka v II. poglavju Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Po ustaljeni sodni praksi1 namreč imetnik (nevarne) stvari ni objektivno odškodninsko odgovoren v primeru, ko stvar, ki sicer sama po sebi ni nevarna, takšna postane zaradi njegovega nedopustnega ravnanja (ali opustitve) ali zaradi nedopustnega ravnanja tretjih oseb. V takšnih primerih je odgovornost za škodo lahko le krivdna.

12. Prav taka situacija je podana v obravnavani zadevi. V njej je jasno, da vzrok za nastanek škode ni dejstvo, da je zavarovanec druge toženke imetnik mostnega dvigala. Vzrok za to je dejstvo, da je bilo slednje nepravilno uporabljeno. Utemeljitev objektivne odgovornosti druge toženke, s sklicevanjem na določbo 150. člena OZ, je zato materialnopravno napačna.

Za odgovor na vprašanje, ali je v obravnavani zadevi podana odškodninska odgovornost druge toženke, pa je ključno, ali je njen zavarovanec krivdno odgovoren za to, da je do napačne uporabe dvigala sploh (lahko) prišlo oziroma komu (vse) je mogoče pripisati krivdo za to, da je bilo dvigalo, ob popravilu razsvetljave, uporabljeno, kot je pač bilo. Tega sodišči prve in druge stopnje nista presojali, čeprav sta pravdni stranki trditve o krivdni odgovornosti (druge toženke in tožnika) podali. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.

13. Ker je revizija utemeljena že iz tega razloga, Vrhovno sodišče na ostale revizijske navedbe ni odgovarjalo.

14. Reviziji je ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških je, skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, pridržalo za končno odločbo.

1 Glej npr. odločbe VSRS II Ips 297/2011, II Ips 325/2015, II Ips 220/2011.