Jedro

Napake pri izdaji in izdelavi pisnega odpravka sodbe, ki jih naknadno ni mogoče učinkovito preveriti, je treba razlagati na način, ki je za storilca ugodnejši.

Izrek

Zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Kranju v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Kranju zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil A.N. zoper odločbo o prekršku Postaje prometne policije K. z dne 15.2.2005, s katero mu je prekrškovni organ zaradi prekrška po točki b sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 izrekel globo v znesku 30.000,00 SIT in 1 kazensko točko. Sodišče je odločilo, da je vlagatelj zahteve za sodno varstvo dolžan plačati stroške postopka v znesku 15.000,00 SIT.

Vrhovna državna tožilka je dne 7.8.2006 zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Navedeno nima nobene zveze z obravnavano zadevo in je sodba v tem delu nerazumljiva in v nasprotju z izrekom. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je treba navedbam vložnice, da izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe in so ti nerazumljivi. Obrazložitev v zadnjem odstavku na drugi in v prvem odstavku na tretji strani izpodbijane sodbe se očitno nanaša na neko povsem drugo zadevo, saj je govora o plačilnem nalogu in o vlagateljici zahteve za sodno varstvo, ki da je v nasprotju s predpisi prečkala vozišče izven zaznamovanega prehoda za pešce. Tudi obrazložitev odločbe o stroških se ne ujema z izrekom, saj je v obrazložitvi zapisan znesek 10.000,00 SIT, v izreku pa 15.000,00 SIT. Sodba je v tem delu nerazumljiva in v nasprotju z izrekom. Zahteva ima zato prav, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka.

Iz uradnega zaznamka z dne 8.8.2006 izhaja, da je prišlo do napake pri izdelavi prepisa sodbe, ker je strojepiska pozabila shraniti v računalniku izvirnik sodbe, kakršnega je podpisala sodnica, in je bila pri tiskanju prepisov pomotoma natisnjena (prvotna) napačna druga stran sodbe, v kateri je od neke druge zadeve ostal en odstavek, ki ne spada v sodbo v tej zadevi. Napačen prepis izvirnika je bil vročen obdolžencu. Iz zaznamka še izhaja, da je bila dne 8.8.2006 obdolženemu A.N. vročena pravilna sodba in pojasnjena napaka.

V izvirniku sodbe, ki ga je podpisala okrajna sodnica L.B. in na katerem je datum 10.1.2006, res ni odstavka, na katerega opozarja vložnica zahteve za varstvo zakonitosti. Ob primerjavi izvoda odločbe, ki je bil poslan strankam (prepis, list. št. 37) in izvirnika, Vrhovno sodišče ugotavlja, da se izvoda ne ujemata v datumu, kakor tudi ne v besedilu. Na "prepisu" sodbe je kot datum izdaje odločbe naveden datum 12.9.2005. Poleg odstavka, ki se očitno nanaša na neko drugo zadevo, je drugačen tudi zadnji del predzadnjega odstavka na drugi strani izvirnika. Pristojna sodna oseba je s podpisom potrdila, da je prepis soglasen z izvirnikom.

Po presoji Vrhovnega sodišč je tako dvoumen procesni položaj treba razlagati na način, ki je za storilca ugodnejši. Zato je presojalo zakonitost sodbe, kakršna je bila poslana strankam. Morebitne napake pri izdaji in izdelavi pisnega odpravka sodbe, ki jih naknadno ni mogoče učinkovito preveriti, ne morejo biti v škodo storilcu. Obrazložitev, ki je obvezna sestavina pisne sodne odločbe, namreč ni namenjena zgolj temu, da se omogoči presojanje sodne odločbe v postopkih s pravnimi sredstvi, ampak tudi udejanjanju pravice strank, da se seznanijo z jasnimi in razumljivimi razlogi, na podlagi katerih je sodišče odločilo o njihovih pravicah in dolžnostih.

Ker so razlogi v obrazložitvi izpodbijane sodbe nerazumljivi, je podana kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Kranju v ponovno odločanje.