Jedro

Tretji lahko v primeru, ko je z izročilno pogodbo v njegovo korist dogovorjeno dosmrtno preživljanje, po določbah ZOR in ZD samostojno (brez sodelovanja izročitelja) zahteva poseg v vsebino takšne pogodbe zgolj, kolikor se nanaša na sámo razmerje dosmrtnega preživljanja, ne more pa uveljavljati upravičenj, ki v svojih pravnih učinkih privedejo do prenehanja veljavnosti pogodbe. S tem bi namreč posegel v veljavnost "tujega" obligacijskega razmerja. Procesno lahko tretji svoja upravičenja za novo ureditev dosmrtnega preživljanja ali njegovo spremembo v denarno rento uveljavi s postavitvijo oblikovalnega zahtevka, s katerim zahteva spremembo sklenjene pogodbe.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v II./3. točki, III./3. točki in v IV. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Pritožba se sicer zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem in v še izpodbijanem delu (v II./1, III./1, II./2., III./2., II./4 in III./4. točkah izreka) potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Tožnik je s primarnim tožbenim zahtevkom zahteval (i) ugotovitev ničnosti darilne pogodbe med zakoncema, darilne pogodbe, izročilne pogodbe in darilne pogodbe med zakoncema, ki so bile v obliki notarskega zapisa SV 538/98, sklenjene dne 6. 8. 1998 pri notarju A. A., (ii) izbris vknjižbe lastninske pravice v korist prve toženke in (iii) vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je ta zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), česar tožnik s pritožbo ne izpodbija.

2.Tožnik je postavil še dva podredna zahtevka, ki ju je utemeljeval s trditvami, da prva toženka ne izpolnjuje prevzetih obveznosti iz naslova dosmrtnega preživljanja tožnika in da so medsebojni odnosi med njima popolnoma porušeni.

S prvim in drugim podrednim zahtevkom zahteva (i) izstavitev overjenega soglasja k izvršljivosti gornjega notarskega zapisa (II./1. točka in III./1. točka izreka izpodbijane sodbe), (ii) ugotovitev, da je tožnik bolan in starostno onemogel in da je izpolnjen element zapadlosti izpolnjevanja obveznosti iz tretje alineje enajste točke notarskega zapisa, kar sta toženki dolžni priznati (II./2. točka in III/2. točka izreka izpodbijane sodbe) ter (iii) izstavitev izvršljivega notarskega zapisa s spremenjeno enajsto točko o vsebini obveznosti prve toženke, kot izhaja iz zahtevka (II/3. in III./3. točka izreka izpodbijane sodbe).

S prvim podrednim zahtevkom nadalje od prve toženke zahteva, da izpolni svoje obveznosti iz notarskega zapisa, in sicer z vsebino, ki je identična njegovemu zahtevku za izstavitev notarskega zapisa s spremenjeno enajsto točke notarskega zapisa (II./4. točka izreka izpodbijane sodbe). Če bi sodišče ugotovilo, da so odnosi med tožnikom in prvo toženko porušeni do te mere, da izpolnjevanje preužitnih obveznosti ni več mogoče oziroma ne bi bilo smotrno, tožnik z drugim podrednim zahtevkom zahteva, da mu prva toženka od dne vložitve tožbe dalje plačuje mesečno denarno rento višini 949,40 EUR do vsakega 15. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (III./4. točka izpodbijane sodbe).

3.Iz gornjega povzetka vsebine zahtevkov izhaja, da se oba podredna zahtevka v pretežnem delu prekrivata, zato gre v tem obsegu le za navidezno eventualno kumulacijo. Drugi podredni zahtevek se tako dejansko nanaša le na dajatveni zahtevek zaradi plačevanja denarne rente (III./4. točka izreka izpodbijane sodbe), ki ga je tožnik postavil za primer zavrnitve izpolnitvenega zahtevka iz prvega podrednega zahtevka (II./4. točka izreka izpodbijane sodbe). Ker pa je sodišče prve stopnje o obeh podrednih zahtevkih, kljub temu da gre v opisanem obsegu zgolj za navidezno eventualno kumulacijo, odločalo povsem ločeno, je pritožbeno sodišče zaradi jasnosti v izrek in v obrazložitev povzelo podredne zahtevke tudi v delih, kjer se ti prekrivajo.

4.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so stranke v notarskem zapisu SV 538/98, ki je bil dne 6. 8. 1998 podpisan pri notarju A. A., sklenile več pogodb. Z njim je tožnik svoj solastni delež do 3/8 na nepremičninah, navedenih v primarnem tožbenem zahtevku, podaril svoji ženi B. B. (darilna pogodba med zakoncema), ta pa je svoj delež do 6/8 podarila drugi toženki, svoji hčeri C. C. (darilna pogodba), ki je na teh nepremičninah že pred tem imela delež do 2/8. Nato je druga toženka z istim notarskim zapisom te nepremičnine v celoti izročila prvi toženki, svoji hčeri D. D., in v korist tožnika ter v breme prve toženke izgovorila njegovo dosmrtno preživljanje, pri čemer so bile obveznosti D. D. kot preživljalke natančneje opisane v enajsti točki notarskega zapisa (izročilna pogodba). Prva toženka se je v tej točki notarskega zapisa zavezala tožniku dati brezplačno dosmrtno stanovanje (prva alineja enajste točke notarskega zapisa), za primer bolezni ali starostne onemoglosti pa še druge storitve za tožnikovo oskrbo (tretja alineja enajste točke). V istem notarskem zapisu je D. D. tako pridobljene nepremičnine v deležu do 1/2 podarila svojemu možu E. E. (darilna pogodba med zakoncema).

5.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil dne 21. 7. 2016 z notarskim zapisom SV 452/16 sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ter aneks št. 1 k izročilni pogodbi, s katerim je E. E. po razvezi zakonske zveze s prvo toženko svoj solastninski delež do 1/2 na teh nepremičninah prenesel nazaj na prvo toženko. Pogodbene stranke so s tem notarskim zapisom obenem soglašale z neposredno izvršljivostjo obveznosti prve toženke iz enajste točke notarskega zapisa notarja A. A. SV 538/98 z dne 6. 8. 1998, v kateri so navedene obveznosti, ki jih je prva toženka z izročilno pogodbo prevzela v korist tožnika.

5.Na podlagi ugotovitve, da so pogodbene stranke v aneksu št. 1, sklenjenem v notarskem zapisu SV 452/16, že soglašale z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa SV 538/98, in po zaključku, da so obveznosti iz enajste točke tega notarskega zapisa izvršljive, je sodišče zavrnilo podredni zahtevek, s katerim tožnik od toženk zahteva izstavitev overjenega soglasja neposredne izvršljivosti (II./1. točka in III/1. točka izreka izpodbijane sodbe). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek zaradi ugotovitve starosti in onemoglosti ter ugotovitve elementov zapadlosti obveznosti iz tretje alineje enajste točke izročilne pogodbe v obliki notarskega zapisa (II./2. točka in III./2. točka izreka izpodbijane sodbe), kar je utemeljilo s presojo, da je ta obveznost sicer res zapadla, vendar jih prva toženka ne izpolnjuje iz razlogov na strani tožnika. Podredni zahtevek na izstavitev notarskega zapisa izročilne pogodbe s spremenjeno enajsto točko o vsebini obveznosti prve toženke (II./3. točka in III/3. točka izreka izpodbijane sodbe) je zavrnilo z razlogoma, da se pogodba lahko spremeni s soglasjem volj obeh pogodbenih strank in da sta pogodbeni stranki vsebino prevzetih obveznosti dogovorili ter tudi sproti dogovarjali. Podredni zahtevek zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti (II./4. točka izreka izpodbijane sodbe) je zavrnilo ob presoji, da je tožnik tisti, ki prvi toženki ne dopušča izpolnjevanja s pogodbo prevzetih obveznosti, in da so iz tega razloga njuni medsebojni odnosi porušeni do te mere, da med njima ni več nobene komunikacije. Zavrnilo je tudi drugi podredni zahtevek zaradi plačevanja denarne rente (III./4. točka izreka izpodbijane sodbe) z obrazložitvijo, da takšen zahtevek odstopa od določb izročilne pogodbe.

Povzetek pritožbenih navedb in navedb iz odgovora na pritožbo

6.Tožnik s pritožbo izpodbija zavrnitev obeh podrednih zahtevkov. Navaja, da se strinja zgolj s presojo sodišča, da je njegova terjatev zapadla in da je tožnik soglašal z izvršljivostjo v notarskem zapisu SV 452/16. Po pritožbenih navedbah je sodišče prve stopnje nekritično izpustilo obrazložitev Okrajnega sodišča v Velenju iz sklepa z dne 17. 6. 2020, v katerem se je to sodišče postavilo na stališče, da notarski zapis ni izvršilni naslov ter da v njem dogovorjene obveznosti niso dovolj določno opredeljene. Sodišče prve stopnje se napačno ni ukvarjalo z vprašanjem določljivosti s pogodbo dogovorjenih obveznosti, ampak le z njihovo zapadlostjo, s čimer je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stane ter zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnik navaja, da ima prva toženka, poleg dolžnosti tožniku nuditi hrano, čistiti prostore in prati perilo, še druge obveznosti, ter da tožniku onemogoča uporabo celotne stanovanjske hiše. Zavrača zaključek sodišča prve stopnje, da je neutemeljen tožbeni zahtevek, ki bi drugi toženki nalagal spremembo pogodbe v delu prevzetih obveznosti.

7.V nadaljevanju pritožbe s povzemanjem posameznih izpovedi in ponujanjem svoje dokazne ocene izvedenih dokazov obširno izpodbija ugotovljena dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve zaključilo, da razlogi za neizpolnjevanje obveznosti iz izročilne pogodbe in za porušene medosebne odnose ležijo na strani tožnika. V zvezi s tem dejstvi uveljavlja procesno kršitev, ker se do izpovedi številnih prič sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo. V tem tožnik vidi procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijani sodbi pri odločilnih dejstvih očita tudi protispisnost iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zaključku tožnik navaja, da bi bilo pravično naturalne obveznosti spremeniti v denarne.

7.Toženki sta v odgovoru na pritožbo obrazloženo zavrnili vse tožnikove pritožbene navedbe.

Presoja pritožbenih navedb

8.Pritožba je delno utemeljena.

Uvodno

9.Pritožbeno sodišče glede na zgoraj ugotovljena in neizpodbijana dejstva o vsebini pravnih poslov, sklenjenih dne 6. 8. 1998 v notarskem zapisu SV 538/98 pri notarju A. A., zaključuje, da je za presojo v tej zadevi bistvena izročilna pogodba, ki sta jo tega dne sklenili toženki. Skladno z določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je treba to pogodbo presojati po določbah od 106. člena do 116. člena Zakona o dedovanju (ZD) in po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki so veljale v času njene sklenitve.

10.S to pogodbo je druga toženka kot izročevalka svoji hčeri, prvi toženki, kot prevzemnici izročila svoje nepremičnine in skladno s takratnim prvim odstavkom 111. člena ZD v korist tožnika in sedaj pokojne B. B. izgovorila dosmrtno preživljanje v breme prve toženke, pri čemer so bile obveznosti prve toženke do tožnika iz naslova izgovorjenega dosmrtnega preživljanje opredeljene v enajsti točki tega notarskega zapisa.

11.Čeprav je tožnik podpisnik notarskih zapisov opr. št. SV 538/98 in SV 152/16, v katerih je bilo sklenjenih več pogodb, ima položaj pogodbene stranke zgolj pri darilni pogodbi med zakoncema, s katero je svoji ženi B. B. podaril solastniški delež do 3/8 na nepremičninah. Pogodbeni stranki izročilne pogodbe, s katero je druga toženka prvi toženki izročila nepremičnine in obenem v njeno breme in v korist tožnika izgovorila pravico dosmrtnega preživljanja, sta glede na (neizpodbijana) ugotovljena dejstva zgolj toženki. Ker tožnik kot upravičenec do dosmrtnega preživljanja ni pogodbena stranka te izročilne pogodbe, ima zato po obligacijskem pravu položaj tretjega in lahko svoje zahtevke v razmerju do prve toženke, ki se je z izročilno pogodbo zavezala izpolnjevati obveznosti iz izgovorjenega dosmrtnega preživljanja v korist tožnika, prvenstveno opre na splošno določbo prvega odstavka 149. člena ZOR. Omenjena določba pri takšni pogodbi tretjemu (tožniku) načeloma daje izpolnitveni zahtevek zoper osebo (prvo toženko), ki se je s pogodbo zavezala izpolnjevati obveznosti v njegovo korist, razen če je dolžnik te obveznosti z notarskim zapisom že soglašal z njeno neposredno izvršljivostjo. V takšnem primeru lahko tretji svoje terjatve uveljavlja neposredno v izvršilnem postopku (prim. 20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in 308. člen ZPP).

12.Materialnopravna upravičenja tretjega pa niso vedno omejena le na izpolnitveni zahtevek, ki mu ga daje splošna določba prvega odstavka 149. člena ZOR. Uveljavlja lahko namreč tudi upravičenja, ki izpolnitveni zahtevek "nadomeščajo", če mu to dopuščajo posebne določbe.

13.S tega vidika so pomembne posebne določbe ZD o pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki se po sodni praksi analogno uporabljajo tudi za izročilno pogodbo z izgovorjeno pravico dosmrtnega preživljanja. Te določbe upravičencu do dosmrtnega preživljanja ob zato izpolnjenih predpostavkah dajejo pravico zahtevati novo ureditev razmerja iz naslova dosmrtnega preživljanja (prvi odstavek 121. člena ZD) ali spremembo dosmrtnega preživljanja v denarno rento (drugi odstavek 121. člena ZD). Takšna upravičenja gredo tudi tretjemu, v korist katerega je bilo z izročilno pogodbo izgovorjeno dosmrtno preživljanje. Pritožbeno sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj tretji, ki ima sicer izpolnitveni zahtevek iz takšne pogodbe, ne bi imel pravice zahtevati, da sodišče prenovi razmerje dosmrtnega preživljanja ali ga spremeni v obveznost plačevati denarno rento zgolj zato, ker ni pogodbena stranka pogodbe. Realizacija teh upravičenj namreč v ničemer ne posega v medsebojne obveznosti, dogovorjene v razmerju med izročevalcem in prevzemnikom. Do vprašanja, ali mora tretji takšne zahtevke uveljavljati zoper obe pogodbeni stranki izročilne pogodbe kot nujna sospornika ali le do dolžnika prevzetih obveznostih (do prevzemnika), se pritožbenemu sodišču v okoliščinah te zadeve ni bilo treba izrekati, saj sta v pravdo na pasivni strani vključeni obe pogodbeni stranki.

14.Drugače kot zgoraj pa velja za zahtevke, ki upravičencu do preživljanja v določenih primerih omogočajo zahtevati razvezo izročilne pogodbe z izgovorjeno pravico dosmrtnega preživljanja. Če upravičenec do dosmrtnega preživljanja ni pogodbena stranka (ampak "le" tretji), niti z metodo analogne uporabe ne more pri sodišču samostojno (brez sodelovanje izročilja) uveljaviti pravice do razveze takšne pogodbe po drugem ali tretjem

odstavku 120. člena ZD (zaradi neznosnosti skupnega življenja ali zaradi neizpolnjevanja obveznosti) ali po prvem odstavku 121. člena ZD (zaradi spremenjenih okoliščin), saj ta pravica že pojmovno pripada zgolj strankama, ki sta izročilno pogodbo sklenili. Tretji lahko v primeru, ko je z izročilno pogodbo v njegovo korist dogovorjeno dosmrtno preživljanje, po določbah ZOR in ZD samostojno (brez sodelovanja izročitelja) zahteva poseg v vsebino takšne pogodbe zgolj, kolikor se nanaša na sámo razmerje dosmrtnega preživljanja, ne more pa uveljavljati upravičenj, ki v svojih pravnih učinkih privedejo do prenehanja veljavnosti pogodbe. S tem bi namreč posegel v veljavnost "tujega" obligacijskega razmerja. Procesno lahko tretji svoja upravičenja za novo ureditev dosmrtnega preživljanja ali njegovo spremembo v denarno rento uveljavi s postavitvijo oblikovalnega zahtevka, s katerim zahteva spremembo sklenjene pogodbe.

Glede II./1. točke in III/1. točke izreka izpodbijane sodbe

13.Tožnik v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih razlogov, s katerimi izpodbija zavrnitev tega zahtevka, zato je lahko pritožbeno sodišče pravilnost tega dela izpodbijane sodbe preverilo zgolj v mejah preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

14.Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno vsebino notarskega zapisa SV 452/16, sklenjenega dne 21. 7. 2016, v katerem so pogodbene stranke soglašale z neposredno izvršljivostjo obveznosti iz enajste točke notarskega zapisa notarja A. A. SV 538/98 z dne 6. 8. 1998, pravilno zaključilo, da je izročilna pogodba glede obveznosti prve toženke, ki jih je iz naslova dosmrtnega preživljanja prevzela v korist tožnika, pridobila značaj izvršilnega naslova v smislu določbe 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in 20.a člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno zavrnilo podredni zahtevek, s katerim tožnik od toženk zahteva izstavitev overjenega soglasja k izvršljivosti notarskega zapisa (II./1. točka in III./1. točka izreka izpodbijane sodbe), s pojasnilom, da izročilna pogodba takšno soglasje toženk že vsebuje.

Glede II./2. točke in III/2. točke izreka izpodbijane sodbe

15.Tožnik s podrednim zahtevkom iz II./2. točke in III./2. točke izpodbijane sodbe zahteva ugotovitev zapadlosti terjatve iz tretje alineje enajste točke notarskega zapisa. Kot že rečeno, ima izročilna pogodba in terjatev iz tretje alineje enajste točke notarskega zapisa v okoliščinah te zadeve zaradi izvršilne klavzule lastnost izvršljivega notarskega zapisa in s tem izvršilnega naslova (2. točka drugega odstavka 17. člena v zvezi s prvim odstavkom 20a. člena ZIZ).

V primeru, ko zapadlost terjatve iz takšnega izvršilnega naslova ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, ali od pogoja, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20a. člena ZIZ). Pri tožnikovi terjatvi iz tretje alineje enajste točke notarskega zapisa gre ravno za takšno terjatev - njena zapadlost ni odvisna od poteka roka, pač pa od izpolnitve drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, in sicer od bolezni in starostne onemoglosti tožnika. Zapadlost takšne terjatve se v izvršilnem postopku tako dokazuje po specialni določbi tretjega odstavka 20.a člena ZIZ z upnikovo pisno izjavo in ne s tožbo v pravdnem postopku. Ta del zahtevka je iz teh razlogov neutemeljen zaradi neodpravljive nesklepčnosti.

16.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova po določbah ZIZ dokazuje v pravdnem postopku v primerih, ki se ne nanašajo na izvršljiv notarski zapis. Gre za primere na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZIZ, ko je izvršilni naslov sodna poravnava in zapadlost terjatve ni razvidna iz zapisnika o poravnavi, javne listine ali po zakonu overjeno listine. Nadalje ugotavljanje zapadlosti terjatve iz izvršilnega naslova v pravdi dopuščata še določbi prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ, če je ta odvisna od izpolnitve pogoja, vendar za izvršljive notarske zapise tudi pri pogojnih terjatvah po sodni praksi velja le specialna ureditev za dokazovanje zapadlosti iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ.

17.Sodišče prve stopnje se je iz razlogov, nanizanih v prejšnji točki obrazložitve, po katerih se zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa v nobenem primeru ne ugotavlja v pravdi, pri presoji tega zahtevka povsem po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem, na čigavi strani so razlogi za to, (i) da prva toženka trenutno ne izpolnjuje svojih obveznosti do tožnika iz naslova njegovega dosmrtnega preživljanja, (ii) in da so odnosi med tožnikom in prvo toženko povsem porušeni. Pritožbenemu sodišču se zato posledično ni bilo treba opredeljevati do obširnih pritožbenih navedb, s katerimi tožnik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja pri dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da razlogi za to ležijo na strani tožnika.

18.Tožnik s pritožbo nadalje uveljavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zaslišanja posameznih prič, in v tem vidi procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da izpodbijana sodba vsebuje prav vse razloge, ki omogočajo njen preizkus, zato ne gre za navedeno kršitev postopka. Pritožba sodišču prve stopnje s to navedbo očita, da v dokazno oceno o razlogih za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in za porušene medsebojne odnose ni vtkalo ocene o izpovedih vseh prič, kar pa ustreza relativni procesni kršitvi iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi kršitve metodološkega napotka pri dokazni oceni iz 8. člena ZPP. Kot že rečeno, so omenjena dejstva pri presoji zahtevka zaradi ugotovitve zapadlosti tožnikove terjatve materialnopravno nepomembna, zato ta postopkovna kršitev, tudi če bi bila podana, ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Pritožbene navedbe ne omogočajo preizkusa, ali so ta dejstva obremenjena s kakšno drugo procesno kršitvijo.

19.Očitek o protispisnosti (postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) je povsem neobrazložen in pritožbeno sodišče nanj zato niti ne more odgovoriti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

20.Vprašanje, ali so bile obveznosti prve toženke do tožnika v izročilni pogodbi opredeljeno tako natančno in določno, da gre za primeren izvršilni naslov v smislu določbe prvega odstavka 21. člena ZIZ, je pri presoji zapadlosti tožnikove pogojne nedenarne terjatve iz tretje alineje enajste točke notarskega zapisa prav tako nepomembno. Primernost izvršilnega naslova po določbah ZIZ namreč ni predpogoj zapadlosti terjatve, ki iz njega izvirajo. Tožnik zato v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da bi moralo presojati, ali so s pogodbo prevzete obveznosti dogovorjene dovolj natančno.

Glede II./3. točke, III./3. točke in IV. točke izreka izpodbijane sodbe

21.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tem delu postavil dajatveni zahtevek, s katerim od toženk (pogodbenih strank izročilne pogodbe) zahteva izstavitev listine z izraženim soglasjem njunih volj za spremembo enajste točke izvršljivega notarskega zapisa (II./3. in III./3. točka izreka izpodbijane sodbe), v kateri so bile dogovorjene obveznosti, ki jih je prevzela prva toženka iz naslova dosmrtnega preživljanja tožnika. Gre torej za zahtevek zaradi izjave pogodbene volje.

22.Takšen zahtevek nima podlage v določbi prvega odstavka 121. člena ZD, ki ob izpolnjenih predpostavkah sicer omogoča, da sodišče na zahtevo stranke znova uredi razmerje dosmrtnega preživljanja. Materialnopravna upravičenja iz te določbe mora upravičenec namreč uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom, s katerim sodišču predlaga spremembo pogodbe v tej smeri. Tožnik takšnega zahtevka ni postavil. Pri presoji zahtevka, kot ga je postavil tožnik, je tako nepomembno, na čigavi strani leži razlog, zakaj prva toženka obveznosti iz enajste točke notarskega zapisa trenutno ne izpolnjuje, in zakaj so medsebojni odnosi povem porušeni, zato se pritožbenemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo pritožbenih navedb, s katerimi tožnik izpodbija dejstva in zaključke v zvezi s tem. Enako velja za njegove očitke, da so ta dejstva obremenjena s procesnimi kršitvami.

23.Pritožbeno sodišče pa je ne glede na zgoraj navedeno ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ta tožbeni zahtevek zavrnilo le s pojasnilom, da je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje volj (15. člen OZ), kar velja tudi za njene spremembe.

23.Takšno stališče sodišča prve stopnje res drži, vendar še ne pove ničesar o (ne)utemeljenosti tega tožnikovega dajatvenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je namreč prezrlo, da bi lahko tožnikov dajatveni zahtevek utemeljevala pogodbena zaveza toženk, s katero bi se v razmerju do tožnika zavezali spremeniti izročilno pogodbo v smeri iz tožbenega zahtevka. V takšnem primeru bi šlo pri tako postavljenem zahtevku za izpolnitveni zahtevek, s katerim tožnik zahteva, da toženki izjavita voljo, ki bi predstavljala izpolnitev njune pogodbene zaveze, da bosta spremenili sklenjeno izročilno pogodbo v smeri, kot izhaja iz zahtevka (prvi odstavek 148. člena ZOR v zvezi s prvim odstavkom 262. členom ZOR oziroma sedaj prvi odstavek 125. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 239. člena OZ).

24.Sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča pri svoji presoji tako ni upoštevalo pravnorelevantnega dejstva, ali sta se toženki v razmerju do tožnika zavezali k spremembi sklenjene izročilne pogodbe z vsebino iz zahtevka, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

24.Omenjene pomanjkljivosti pritožbeno sodišče ni moglo odpraviti sámo na pritožbeni obravnavi (prvi odstavek 355. člena ZPP), saj tega dejstva tožnik ni zatrjeval, na njegovo pomembnost pa ga zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni opozorilo niti sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva. Pritožbeno sodišče bi, če bi to (s strani strank nezatrjevano) dejstvo ugotavljalo sámo na pritožbeni obravnavi, pri čemer bi moralo pred tem še opraviti materialno procesno vodstvo v nakazani smeri, prekomerno poseglo v pravico obeh strank do izjave glede tega dejstva in v pravico do pritožbe, zato je moralo izpodbijano sodbo razveljaviti v II./3. točki, III./3. točke izreka in posledično tudi v IV. točki izreka glede odločitve o pravdnih stroških ter v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 351. člena ZPP). Z ugotavljanjem dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, bi pritožbeno sodišče poleg tega prekoračilo meje pritožbenega preizkusa, začrtane v drugem odstavku 350. člena ZPP, in dopustne meje obravnavanja dejstev na pritožbeni obravnavi (355. člen ZPP).

25.Do ostalih pritožbenih navedb, s katerimi tožnik izpodbija ta del sodbe sodišča prve stopnje, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati.

25.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti materialno procesno vodstvo v zgoraj nakazani smeri. Če bo tožnik zatrjeval dejstva, ki bi lahko utemeljevala njegov zahtevek iz II./3. točke in III./3. točke izreka izpodbijane sodbe, bo moralo nato ugotoviti dejstva o tem in odločiti o zahtevku skladno z zgoraj pojasnjenim materialnim pravom in o stroških postopka.

Glede II./4. točke izreka izpodbijane sodbe

26.Tožnik z zahtevkom iz II./4. točke izreka izpodbijane sodbe zahteva izpolnitev notarskega zapisa s spremenjeno vsebino iz II./3. točke in III/4. točke izreka izpodbijane sodbe.

26.Upnik (tožnik) lahko na podlagi prvega odstavka 262. člena ZOR (oziroma sedaj na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ) v pravdi zahteva le izpolnitev veljavnih pogodbenih obveznosti dolžnika (prve toženke), če seveda niso vključene v listino, ki že predstavlja izvršilni naslov (prim. 308. člen ZPP in drugi odstavek 319 člena ZPP). Ker tožnik s tožbo zahteva izpolnitev obveznosti, ki še niso postale sestavni del obveznosti iz sklenjene izročilne pogodbe, je ta del zahtevka neodpravljivo nesklepčen. Takšen zahtevek bo tožnik lahko postavil šele, če bodo obveznosti s takšno vsebino postale del pogodbenih obveznost bodisi z ugoditvijo zahtevku iz II./3. točke in III./3. točke izpodbijane sodbe bodisi s prostovoljno spremembo izročilne pogodbe. Tudi presoja utemeljenosti tega dela prvega podrednega zahtevka iz tega razloga zato ni odvisna od razloga za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in za porušene medosebne odnose obeh strank. Pritožbenemu sodišču se zato niti v tem delu kot materialnopravno nepomembnim ni bilo treba opredeljevati do pritožbenih navedb, s katerimi tožnik izpodbija ugotovljena dejstva, ki so sodišče prve stopnje vodile do teh dveh zaključkov, in jima dodatno očita še obremenjenost s procesnimi kršitvami.

Glede III./4. točke izreka izpodbijane sodbe

27.Tožnik izpodbija še odločitev o drugem podrednem zahtevku na plačilo mesečne denarne rente, vendar razen izražanja nezadovoljstva s to odločitvijo konkretnih pritožbenih razlogov, na katere bi pritožbeno sodišče lahko odgovorilo, ni navedel, s čimer je pritožbenemu sodišču naložil le preizkus po uradni dolžnosti.

28.Pritožbeno sodišče v tem okviru pojasnjuje, da lahko stranka, v korist katere je bilo v izročilni pogodbi izgovorjeno dosmrtno preživljanje, v primeru spremenjenih razmer z analogno uporabo drugega odstavka 121. člena ZD zahteva spremembo pogodbene obveznosti iz naslova dosmrtnega preživljanja v dolžnost plačevati dosmrtno denarno rento. Ta določba mu, procesno gledano, nalaga postavitev oblikovalnega zahtevka, s katerim bi sodišče, če bi bil zahtevek utemeljen, pogodbeno obveznost prve toženke iz nedenarne spremenilo v dolžnost plačevanja mesečne denarne rente. Šele tako spremenjena pogodbena obveznost bi tožniku dala upravičenje zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti za plačilo mesečne denarne rente z dajatvenim zahtevkom.

Ker tožnik ni postavil oblikovalnega zahtevka, s katerim bi zahteval spremembo pogodbene obveznosti prve toženke v dolžnost plačevanja dosmrtne denarne rente, je drugi podredni zahtevek za plačilo denarne rente neutemeljen. Dolžnost plačevanja denarne rente ob pojasnjenih okoliščinah ne spada v krog pogodbenih obveznosti prve toženke.

Končna presoja pritožbe

29.Ker razen v delu, ki se nanaša na II./3. točko izreka, III./3. točko izreka in IV. točko izreka izpodbijane sodbe, s pritožbo zatrjevani pritožbeni razlogi in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je sodišče toženčevo pritožbo sicer zavrnilo in v nerazveljavljenem in še izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 351. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

30.Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Določbe tega zakonika se ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika (1060. člen OZ).

2Prednik lahko z opravilom med živimi izroči in razdeli svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem (106. člen ZD).

3Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo (prvi odstavek 111. člena ZD).

4Kadar si kdo v svojem imenu izgovori kakšno terjatev v korist nekoga tretjega, pridobi tretji lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj drugega (prvi odstavek 149. člena ZOR).

5Prim. odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 194/2008 in tam navedeno sodno prakso (7. točka obrazložitve).

6Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine (prvi odstavek 121. člena ZD).

7Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine (drugi odstavek 121. člena ZD).

8Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže (drugi odstavek 120. člena ZD).

9Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD).

10Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla (4. člen ZN).

11Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ).

12Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

13Če zapadlosti, na način iz prejšnjega odstavka, ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ).

14Prim. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1504/2022 in II Ip 131/2022.

15Izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti ali od nastopa kakšnega pogoja, dovoli sodišče, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je obveznost izpolnil, oziroma da je pogoj nastopil (prvi odstavek 26. člena ZIZ).Če upnik tega ne more dokazati na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena, se izpolnitev obveznosti oziroma nastop pogoja dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (drugi odstavek 26. člena ZIZ).

16Prim. odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1561/2018.

17Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).

18Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ).

19Sodišče lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki (drugi odstavek 121. člena ZD).

20Prim. odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 605/2002.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 106, 111, 120, 121

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.