Jedro

Zakon predkupnemu upravičencu izrecno odreka procesno (kot tudi stvarno) legitimacijo za uveljavljanje predkupne pravice po (v stečajnem postopku) opravljeni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato sodišče prve stopnje predloga predkupne upravičenke ne bi smelo niti meritorno obravnavati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi, predlog I. L. z dne 21. 4. 2015 pa zavrže. II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog predkupne upravičenke I. L. z dne 21. 4. 2015 zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila I. L. kot predkupna upravičenka. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu z dne 21. 4. 2015 in stroškovno posledico.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu izhaja, da je upravitelj na podlagi sklepa sodišča St 2020/2012 z dne 21. 1. 2015, s katerim je sodišče odločilo o prodaji premoženja stečajnega dolžnika – posamezni del št. 4 v stavbi št 1864, k. o. X (ID 000), ki v naravi predstavlja poslovni prostor v izmeri 93,15 m2 na naslovu ..., na javni dražbi z zviševanjem cene, predložil razpis javne dražbe z dne 1. 4. 2015. Na navedeni javni dražbi je bilo premoženje prodano za izklicno ceno kupcu P. s.p., s kupcem pa je bila sklenjena tudi kupoprodajna pogodba.

5. Pritožnica je šele z vlogo z dne 21. 4. 2015 uveljavljala predkupno pravico, torej zahtevo, da se zgoraj navedeno premoženje proda njej kot predkupni upravičenki.

6. Po petem odstavku 342. člena ZFPPIPP udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem, niti v drugem postopku uveljavljati 1. zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, 2. zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, 3. zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali 4. kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe.

7. Citirano določilo je namenjeno varstvu kupca premoženja, prodanega v stečajnem postopku, kot pove že naslov 342. člena ZFPPIPP. Določba 2. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP torej direktno pove, da zakon predkupnemu upravičencu odreka procesno (kot tudi stvarno) legitimacijo uveljavljanja predkupne pravice po v stečajnem postopku opravljeni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Posledično prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za meritorno obravnavanje predloga pritožnice kot predkupne upravičenke z dne 21. 4. 2015. Na pravilno uporabo materialnega prava pa mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Utemeljeni pritožbi pritožnice je zato pritožbeno sodišče ugodilo (čeprav zgolj navidezno, saj s predlogom za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bi pritožbeno sodišče ugodilo njenemu predlogu z dne 21. 4. 2015 ni uspela), izpodbijani sklep razveljavilo, predlog pritožnice kot predkupne upravičenke z dne 21. 4. 2015 pa zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker je pritožnica s pritožbo uspela le navidezno, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.