Jedro

Upnica za sporno terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi njena terjatev lahko prenehala le z izpolnitvijo s strani dolžnika ali na drug z zakonom določen način.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih I. in II. točki izreka sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik upnici v 8 dneh od prejema sklepa povrniti 342,71 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), upnica pa sama nosi svoje stroške vloge z dne 17. 12. 2018 (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o ugovoru se pravočasno pritožuje dolžnik. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. Nesporno je, da je predmetna terjatev nastala na podlagi tožbenega zahtevka, le tem pa se je upnica s sklenitvijo sodne poravnave odpovedala. Stranki sta se v sodni poravnavi dogovorili glede vseh obstoječih in bodočih medsebojnih razmerij.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Sodna poravnava je bila sklenjena po pravnomočnosti sodbe, na podlagi katere je bil vložen predmetni predlog za izvršbo. Sodna poravnava se nanaša zgolj in izključno na eventualne bodoče tožbene zahtevke, nikakor pa ne na zahtevke, o katerih je bilo ob sklenitvi sodne poravnave že pravnomočno odločeno. Opozarja tudi na vzporedni postopek zavarovanja Z 60/2015. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je v delu, v katerem pritožnik ni uspel) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor pa mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, med drugim tudi iz razloga iz 8. točke, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ki ga v svojem ugovoru uveljavlja dolžnik.

7. Predmetni izvršilni postopek se vodi na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1032/2013-III z dne 13. 2. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1662/2015 z dne 23. 9. 2015, po katerem je upnica od dolžnika upravičena zahtevati znesek 21.330,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2013 dalje do plačila. Ugovor dolžnika zoper izdani sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Pritrditi je zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da dolžnik zatrjevanega ugovornega razloga prenehanja terjatve ni izkazal. Upnica za sporno terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi njena terjatev lahko prenehala le z izpolnitvijo ali na drug z zakonom določen način (270. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Do prenehanja obveznosti bi tako lahko prišlo z odpustom dolga (319. člen OZ1) ali s splošnim odpustom dolga (322. člen OZ2). Točko 4 sodne poravnave, ki je bila 12. 11. 2015 sklenjena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 2903/2013-I, na katero se sklicuje dolžnik, pa iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje in jim v celoti pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, ni mogoče šteti za odpust dolga v smislu zgoraj citiranih določb tudi glede sporne, že prej prisojene terjatve upnice. Le ta v sodni poravnavi nikjer ni omenjena izrecno. Glede na dejstvo, da je predmetni izvršilni naslov v času sodne poravnave že obstajal, bi se morali o terjatvi, ki iz njega izhaja, stranki posebej dogovoriti. Izjava o odpustu dolga mora namreč biti izrecna, jasna in nedvoumna. Pritrditi je tako stališču, da se zapis v sodni poravnavi nanaša na morebitne druge obveznosti dolžnika do upnice, glede katerih bi bilo še možno vložiti tožbeni zahtevek, ne pa tudi na sporno terjatev, o kateri je bilo predhodno že pravnomočno odločeno.

8. Glede na sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje posledično dolžniku tudi pravilno naložilo v plačilo upničine stroške odgovora na ugovor. Le te je glede na uradni preizkus sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, njihovi potrebnosti in višini pa pritožnik konkretno in obrazloženo niti ne nasprotuje.

9. Pritožba dolžnika tako ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Glede stroškov upnice za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da le te krije sama, saj v njem ni navedla nobenih dejstev, ki sodišču druge stopnje še ne bi bila poznana (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. 2 S splošnim odpustom dolga ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil.