Jedro

Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v znesku 635,00 EUR mesečno ne opravičuje oprostitve plačila sodnih taks. Tudi dohodki, ki jih tožnica pridobi z dodatnim delom in avto višjega cenovnega razreda kažejo, da tožnica zmore plačilo sodne takse. Ker pa je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo, da je lastnica hiše, kar pa ni izkazano v listinah, je bilo treba pritožbi delno ugoditi in tožnici dopustiti obročno plačevanje sodne takse v 10 mesečnih obrokih.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v izreku pod točko II spremeni tako, da je tožnica dolžna plačati sodno takso v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 341,20 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za taksno oprostitev. Pod II. izreka je naložilo plačilo sodne 3.412,00 EUR v osmih zaporednih mesečnih obrokih po 426,50 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Povzema ugotovitve sklepa glede odločb Ustavnega sodišča U-I-191/16. Sodišče se je pri izračunu premoženjskega stanja zmotilo, saj ni upoštevalo listin, ki so v spisu. Gre za napačno ugotovljeno dejansko stanje. Zmotno trdi sodišče, da je tožnica lastnica stanovanja, v katerem živi. V tožbi zahteva eno polovico od 6/10 hiše, ki je predmet te pravde. Sedaj je izključno zemljiškoknjižni lastnik toženec. Tožnica se je morala izseliti iz te hiše, najela je stanovanje in plačuje najemnino 485,00 EUR mesečno. Njeni bruto dohodki so res znašali v letu 2015 38.448,95 EUR, vendar je bila od tega zneska obračunana dohodnina 2.047,69 EUR, kar je morala plačati in je ta znesek nižji. Plača v mesecu marcu je bila 2.204,15 EUR, od tega 218,89 EUR dobička, 41,20 EUR potnih stroškov, v aprilu je plača 2.404,03 EUR, 398,50 EUR regres in 237,17 EUR potnih stroškov. V maju je prejela 2.434,71 EUR, od tega je bilo 400,00 EUR sejnin za nadzorni svet, znesek 257,39 EUR in 44,00 EUR potnih stroškov. Imela je olajšave za tri otroke, zato je bila plača višja, nato pa je vmes vračala denar očetu. Namensko varčuje in sicer drugih prihrankov nima. Ima tri otroke, katere preživlja. Ni jasno, kako je sodišče izračunala, da pride na osebo 635,00 EUR mesečno. Prilaga vrsto novih dokazov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Uvodoma je treba ugotoviti, da sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse odloči na podlagi listin, ki so v spisu ali jih pridobi sodišče po uradni dolžnosti. Tožnica je bila pozvana na predložitev dodatnih dokazov za taksno oprostitev. Sodišče je upoštevalo dokaze, katere je tožnica sama predložila.

5. Tako je iz izjave o premoženjskem stanju (A21) tožnica navedla, da je imela prejemkov 36.248,95 EUR in dohodkov iz pogodbenega razmerja 2.200,00 EUR. Tako je jasno, kako je sodišče prišlo do tega zneska. Med prihranke pa je navedla, da varčuje na računu 150,00 EUR mesečno. Sama je tudi navedla, da ima vozilo znamke Kia ..., letnik 2015 in plačuje kredit 172,89 EUR mesečno. Pri podatkih o lastništvu stanovanja, v katerem živi, pa je tožnica pustila rubriko, pod številko 1 (stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri živite), neizpolnjen. Zato je sodišče štelo, da je lastnica stanovanja, saj se v tožbi navaja skupno premoženje pravdnih strank. Glede dohodkov oz. plač pa je predložila potrdilo delodajalca in izpiske iz banke (priloge A22 do A28).

6. To pomeni, da je sodišče v sklepu pravilno ugotovilo dohodke tožeče stranke na podlagi listin, ki jih je sama predložila. Sodišče je napačno presojalo navedbe v tožbi glede skupnega premoženja in v tem delu pritožbeno sodišče drugače presoja navedbe iz tožbe oz. tožbenega zahtevka. Pritrditi je treba tožnici, da navaja, da je skupno premoženje ena polovica od 6/10-tin hiše. Vendar je treba ugotoviti, da so prihodki na družinskega člana vseeno točno izračunani ob upoštevanju listin, katere je predložila tožnica. Vse listine, ki so kot novota predložene, ne morejo biti upoštevne, saj tožnica ne pojasni, zakaj teh listin ni mogla brez svoje krivde predložiti prej. Vendar je pritožbeno sodišče upoštevalo, da ni lastnica hiše, v kateri stanuje in da torej nekaj sredstev odpade na stanovanje. Zato je njeni pritožbi zaradi drugačne presoje listin delno ugodilo in zvišalo število obrokov za plačilo takse na 10 oz. je mesečni obrok 341,20 EUR.

7. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da je tožničino premoženjsko stanje tako slabo, da bi bilo treba ugoditi predlogu za taksno oprostitev. Pritožbeno sodišče se v celoti v tem delu pridružuje sodišču prve stopnje, ki je pravilno upoštevalo pravno podlago za odločanje o tem razmerju, to je prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, kakor tudi je pravilno upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14. Tudi če upoštevamo, da tožnica preživlja tri otroke, je prihodek na družinskega člana dvakratnik zneska minimalnega dohodka, ki je določen po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in znaša minimalni dohodek 288,81 EUR. Tožnica tudi vozi avtomobil višjega cenovnega razreda, ima možnost dodatnih dohodkov, kar je izkazano z vsakomesečnimi prihodki in je seveda stalno zaposlena. Pritožbeno sodišče še opozarja, da sodišče prve stopnje pri tem izračunu ni upoštevalo, da mora za tri otroke skrbeti tudi oče oz. mora prispevati preživnino. Iz podatkov tožbe in odgovora na tožbo izhaja, da sta starša preskrbljena in mora oče prispevati kaj za preživljanje otrok. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena