Jedro

Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je treba določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, in se odločbo Upravnega sodišča številka Bpp 81/2023-4 z dne 4. 5. 2023 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zavrne se zahtevek za povrnitev škode.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitve izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Občinske uprave Občine A. št. 123-363/2022 z dne 22. 2. 2023 v zvezi z odločbo Župana Občine A. št. 123-363/2022 z dne 17. 4. 2023. 2. V obrazložitvi pojasnjuje, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), torej objektivni pogoj za dodelitev BPP.

3. Iz obrazložitve njene odločbe izhaja, da je zavrnila dodelitev BPP, ker tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v upravnem sporu. Kot izhaja iz 5. člena Pravilnika o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v občini A. (v nadaljevanju Pravilnik), pristojen organ v okviru presoje upravičenosti do denarne pomoči res ugotavlja tudi materialni položaj posameznika. Vendar pa organ za BPP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru Občinska uprava prosilčevo vlogo zavrnila na podlagi 6. člena Pravilnika, ki določa, da mora upravičenec izpolnjevati tudi pogoja, da jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti, ki ni nastala po lastni krivdi, nujno potrebna pomoč občine, in da so v tekočem letu izkoristili vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske. Občinska uprava je tako prosilčevo vlogo zavrnila, ker je prosilec za isti namen, kot ga je navajal v svoji vlogi za občinsko denarno pomoč, že prejel izredno denarno socialno pomoč, ki je v celoti krila stroške pogreba (oziroma je te celo presegala), pomoč občine v obliki občinske denarne pomoči pa zato ni bila nujno potrebna. Župan je v svoji odločbi takšni odločitvi Občinske uprave pritrdil. Glede na vse navedeno toženka zaključuje, da tožbe zoper odločbo Občinske uprave v zvezi z odločbo Župana ni razumno vlagati.

4. Tožnik odločbo izpodbija v celoti. Navaja, da je zaključek glede prvega odstavka 24. člena ZBPP najmanj preuranjen in zato nedopusten. Izpostavlja, da kolikor mu je poznano, morajo biti pravilniki in drugi občinski akti v skladnosti z vsebinsko predmetno veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS). Tako tudi meni, bi moral občinski organ, ki je presojal o njegovem materialnem stanju glede vložitve zahtevka za dodelitev denarne pomoči upoštevati dejstvo, da se znesek posmrtnine po zakonodaji, kot velja v RS (Zakon o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre), ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, in sicer v skladu s Pravilnikom o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve socialne pomoči. Če torej RS pri ugotavljanju materialnega stanja prosilca prejemka posmrtnine ne šteje kot prosilčevo premoženje, na podlagi katerega bi se omejeval prejem drugih socialnih prejemkov, meni, da ga v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, ne bi smela tudi občinska uprava.

5. Poudarja, da v času vlaganja zahtevka pri občinski upravi ni imel sredstev, s katerimi bi lahko sam poplačal strošek pokopa pokojnega svojca. Zato je bil nesporno prikrajšan najmanj za dodelitev pravnega strokovnjaka, po katerem bi pridobil strokovno pravno mnenje. Dodaja, da je predmetna zadeva sporna iz vidika upoštevanja skladnosti občinskega pravilnika z veljavno zakonodajo v RS in zato obstaja upravičeni razlog, da se mu kot prosilcu pojasni, ali ima ali pa nima razlogov za vložitev pravnega zahtevka, tožbe. Predlaga, da se odločba odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov, kateri so tožniku nastali ob vložitvi tožbe. Toženka naj tudi nosi posledice škode, katera je in morebiti še bo zaradi njegovega nezakonitega ravnanja nastala tožniku.

6. Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je posredovala samo upravni spis.

**K I. točki izreka**

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Občinske uprave Občine A., ker je ocenila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh.

9. Namen BPP po ZBPP (prvi odstavek 1. člena) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. Objektivni pogoj za dodelitev BPP je določen v 24. členu ZBPP. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek... (1. alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

10. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe 24. člena ZBPP organu za BPP ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dejstev in dokazov, kot jo opravi v vsakem konkretnem sodnem postopku sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti (tako v zadevah I U 357/2013, II U 67/2014 in II U 177/2015). Vendar pa tretji odstavek te določbe nalaga organu za BPP dolžnost, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. V skladu s sodno prakso za zavrnitev prošnje za BPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da je spoznavna na prvi pogled brez poglobljene analize (tako II U 322/2020 in II U 335/2017). Gre za zadeve, kjer obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka.

11. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Občinska uprava v zadevi preverila, ali je prosilec izpolnjeval pogoje iz 6. člena Pravilnika, ki določa, da morajo upravičenci poleg pogoja iz 5. člena Pravilnika1 izpolnjevati tudi pogoja, da jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti, ki ni nastala po lastni krivdi, nujno potrebna pomoč občine in da so v tekočem letu izkoristili vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev je Občinska uprava pojasnila, da je na pristojni Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) podala poizvedbo o morebitnem izplačilu izredne denarne socialne pomoči pogrebnine in izredne denarne socialne pomoči posmrtnine, in ugotovila, da je bila prosilcu z odločbo CSD št. 1232-7961/2022-31976 z dne 25. 1. 2023 odobrena izredna denarna socialna pomoč, in sicer za kritje stroška pogreba v višini 843,78 EUR in pomoč po smrti družinskega člana v višini 421,89 EUR. Na tej podlagi je Občinska uprava zaključila, da so ugotovljeni utemeljeni razlogi za neupravičenost do denarne pomoči, zaradi česar se ta ne dodeli. Izredna denarna socialna pomoč namreč v celoti krije račun za pogrebne stroške (v višini 1.198,11 EUR) B., d.o.o., ki ga je prosilec priložil vlogi. Župan pa je v svoji odločbi, s katero je potrdil odločitev Občinske uprave, zaključil, da je prosilec izkoristil vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske, in da posledično trenutno ni bil materialno ogrožen, saj je bil iz sredstev, ki jih je prejel od CSD, zmožen poravnati pogrebne stroške, ki jih je tudi uveljavljal v svoji vlogi pri ObčiniA.. Toženka pojasnjuje, da je odobritev BPP za svetovanje in zastopanje v upravnem sporu očitno nerazumna, ker je prosilec za isti namen, kot ga je navajal v svoji vlogi za občinsko denarno pomoč, že prejel izredno denarno socialno pomoč, ki je v celoti krila stroške pogreba (oziroma je te celo presegla), pomoč v obliki občinske denarne pomoči pa zato ni bila nujno potrebna.

12. Tožnik odločitvi očita, da morajo biti pravilniki in drugi občinski akti v skladnosti z vsebinsko predmetno veljavno zakonodajo v RS ter opozarja, da občinski organ pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne bi smel upoštevati znesek posmrtnine, ki se ne šteje kot prosilčevo premoženje. Poudarja, da v času vlaganja zahtevka pri občinski upravi ni imel sredstev, s katerimi bi lahko sam poplačal strošek pokopa pokojnega svojca.

13. Sodišče v zadevi ugotavlja, da je skladno z ZSVarPre pogrebnina denarni prejemek, namenjen za pomoč pri kritju stroškov pogreba družinskega člana. Gre za izredno denarno socialno pomoč, s katero lahko krije le stroške pogreba (34.b člen ZSVarPre). Posmrtnina pa je denarni prejemek, namenjen finančni pomoči svojcem umrlega (34.a člen ZSVarPre). Namen dodelitve ene in druge pomoči je različen in posmrtnina v osnovi ni primarno namenjena za kritje stroškov pogreba. Občinski Pravilnik pa sam po sebi neposredno ne izključuje, da prejem ostalih socialnih transferjev izključuje tudi prejem občinske pomoči. Tako je napačen zaključek toženke, da je tožnik že prejel izredno denarno socialno pomoč, ki je v celoti krila stroške pogreba (oziroma je te celo presegla), saj tožnik uveljavlja, da se posmrtnina ne bi smela upoštevati. Tako je ugotoviti, da odobritev BPP, za katero je zaprosil tožnik, ni na prvi pogled očitno nerazumna in ni spoznavna na prvi pogled brez poglobljene analize.

14. Pri vsem navedenem je treba namreč upoštevati, da je namen BPP uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je treba določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Tu je potreben restriktiven pristop, česar pa toženka pri odločanju ni upoštevala in je z odločitvijo presegla v pravico tožnika.

15. Glede na vse navedeno je sodišče tožbi delno ugodilo, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ po četrtem odstavku tega člena vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

**K II. točki izreka**

16. Tožnik je v tožbi zahteval tudi, naj toženka nosi posledice škode, katera je ali še bo zaradi njegovega nezakonitega ravnanja nastala tožniku. Navedenega pa tožnik ni izkazal, zato je sodišče zahtevek v tem delu zavrnilo.

17. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi v bistvenem delu ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka**

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

1 5. člen Pravilnika določa, da so do denarne pomoči upravičeni posamezniki in družine, katerih dohodek na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge ne presega višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji (ZUTPG), za več kot 10 %, z upoštevanjem dejanskih materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca.