22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 885/2002 z dne 23. 6. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to odločilo o tožbi zoper odločitev Ministrstva za okolje in prostor. To je zavrnilo pritožbo zoper odločitev inšpekcijskega organa o odstranitvi stanovanjsko gospodarskega prizidka h gospodarskemu poslopju in vzpostavitvi prejšnjega stanja na tem objektu. Po stališču Vrhovnega sodišča je za izrek inšpekcijskega ukrepa po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN) pravno pomembno le, da gre za gradnjo brez ustreznega upravnega dovoljenja. Vrhovno sodišče se je strinjalo s stališčem Upravnega sodišča, da bi si moral pritožnik tudi po predpisih, ki so veljali v času sporne gradnje, pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. Po mnenju Vrhovnega sodišča zato na drugačno odločitev ne more vplivati ugovor, da gre za objekt, grajen pred uveljavitvijo ZUN, in je zato prepovedana njegova povratna veljavnost. Po stališču Vrhovnega sodišča je v času, ko je bil izrečen inšpekcijski ukrep, veljal ZUN in urbanistični inšpektor je bil dolžan ukrepati po njegovih določbah.

2.Pritožnik se z odločitvijo Vrhovnega sodišča ne strinja. Navaja, da je leta 1980 zgradil prizidek h gospodarskemu poslopju in nad njim še manjše stanovanje. Sosed naj bi ga leta 1999 prijavil urbanistični inšpekciji. Meni, da gre za gradnjo iz leta 1980, ko ZUN še ni veljal, zato naj bi sodišče nepravilno razlagalo 73. člen tega zakona. Po njegovem stališču citirana določba ZUN ne daje pravne podlage za sankcioniranje dejanj iz preteklosti. Sodišče naj bi nerazumno razlagalo tudi drugi odstavek 85. člena ZUN. Inšpekcijski postopek naj bi se začel po uveljavitvi ZUN, zato naj ga ne bi bilo mogoče dokončati po določbah Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list RS, št. 16/67 in nasl. – v nadaljevanju ZUPl). Meni, da mu Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi ni odgovorilo na navedena očitka, zato naj bi izpodbijana odločitev kršila 22. in 25. člen Ustave. Republika Slovenija naj bi bila pravna država (2. člen Ustave), zato naj bi moralo sodišče odločati po veljavnih predpisih (153. člen Ustave). Sodišče naj bi zmotno štelo, da 73. člen ZUN nima časovne omejitve za sankcioniranje dejanj iz preteklosti, zato naj bi bila njegova odločitev v neskladju s 155. členom Ustave. Meni, da izpodbijana odločitev krši tudi drugi odstavek 14. člena in 22. člen Ustave.

B.

3.Bistveno, kar očita pritožnik v tej ustavni pritožbi, je, da mu Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegovo zatrjevanje o nepravilni uporabi 73. člena in drugega odstavka 85. člena ZUN. Takšna navedba pritožnika utemeljuje preizkus izpodbijane odločitve z vidika skladnosti s 22. členom Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Iz omenjene ustavne pravice izhaja namreč obveznost sodišča, da se v obrazložitvi odločbe opredeli do navedb strank, ki so po pravni presoji sodišča bistvene. O kršitvi te ustavne pravice pa je mogoče govoriti tudi v primeru očitno napačne odločitve sodišča.

4.Očitki pritožnika so neutemeljeni. Vrhovno sodišče mu je izčrpno pojasnilo, da se je inšpekcijski postopek začel po uveljavitvi ZUN, zato se mora voditi po njegovih določbah. Ne drži zatrjevanje pritožnika, da sodišči nerazumno razlagata drugi odstavek 85. člena ZUN, saj morebitnega stališča, da je treba obravnavani inšpekcijski postopek dokončati po določbah ZUPl (drugi odstavek 85. člena ZUN), nista zavzeli, kot to neutemeljeno meni pritožnik. Po stališču Vrhovnega sodišča za izrek inšpekcijskega ukrepa po 73. členu ZUN zadostuje, da gre za gradnjo brez ustreznega upravnega dovoljenja, in pritožnik takšnega dovoljenja nima. Gradnje, ki niso legalizirane, so nezakonite gradnje z vsemi pravnimi posledicami. Na drugačno odločitev sodišča zato ne more vplivati, da gre za objekt, grajen pred uveljavitvijo ZUN, saj izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje.

5.V zvezi z očitkom pritožnika, da mu Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove pritožbene navedbe, je treba pojasniti, da bi bil ta očitek lahko relevanten v vidika 22. in ne 25. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnik. Pravico stranke, da se sodišče opredeli do njenih navedb, namreč zagotavlja ta določba Ustave. Zato je neutemeljen očitek pritožnika o kršitvi njegove pravice do pritožbe (25. člen Ustave). Zoper odločitev, s katero se ne strinja, je imel pravna sredstva, ki jih je tudi vsa uporabil. Zgolj to, da sam pravo razume drugače od sodišč, pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

6.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 2., 153. in 155. člen Ustave. Vendar Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2., 153. in 155. člen Ustave neposredno ne urejajo kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine, temveč temeljna ustavna načela, se nanje za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan