Jedro

ZPP v 66. členu določa, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če zaradi izločitve sodnika (oziroma sodnikov) sodišče ne more postopati. Čeprav je rezultat posameznih ugoditev zahtevam strank oziroma sodnikov za izločitev tak(šen), da so izločeni vsi sodniki (obe sodnici) pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Kamniku, predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen. Pogoj za (nujno) delegacijo iz 66. člena ZPP namreč ni izpolnjen, saj sodnici pravdnega oddelka nista edini sodnici oziroma sodnika tega sodišča. Šele, ko bi bil izločen sleherni sodnik predložitvenega sodišča, bi bil podan razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog se sicer sklicuje tudi na to, da ostale tri sodnice, ki niso bile izločene, nimajo nobenih izkušenj z delom na civilnem in pravdnem področju, saj na podlagi letnega razporeda sodijo izključno na prekrškovnem in kazenskem področju. Vrhovno sodišče pa ocenjuje, da v konkretnem primeru tudi ni podan takšen drug tehten razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti. Gre zgolj za eno zadevo, sam prenos pristojnosti na drugo sodišče pa bi lahko (prav tako) povzročil zamudo oziroma podaljšal postopek.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču posredovalo predlog za določitev krajevne pristojnosti na podlagi 66. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je Okrajno sodišče v Kamniku v pravdni zadevi P 15/2024 na podlagi 66. člena ZPP podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj sta bili obe sodnici, ki na navedenem sodišču obravnavata pravdne zadeve, iz zadeve izločeni. Pri tako imenovani nujni delegaciji pristojnosti po navedenem določilu sicer obstaja sodna praksa, po kateri je o tovrstnih predlogih okrajnega ali okrožnega sodišča odločalo neposredno višje sodišče (sklicuje se na sklep VSM Rg 48/2018 z dne 26. 4. 2018, sklep VSL Rg 173/2022 z dne 12. 10. 2022). Vendar pa je prav tako najti sodno prakso, ko je o predlogih okrajnega ali okrožnega sodišča odločalo Vrhovno sodišče (npr. sklep VS RS I R 172/2022 z dne 21. 12. 2022, sklep VS RS I R 135/2020 z dne 2. 10. 2020). Glede na navedeno različno prakso v sicer identičnih procesnih situacijah predlog Okrajnega sodišča v Kamniku odstopa Vrhovnemu sodišču v odločanje in prilaga tudi pravdni spis.

2. Iz predloga Okrajnega sodišča v Kamniku pa izhaja, da sta na Okrajnem sodišču v Kamniku le dve sodnici z letnim razporedom predvideni za reševanje pravdnih zadev, pri čemer primarno pravdne zadeve rešuje okrajna sodnica - svetnica A.A., medtem ko okrajna sodnica - svetnica B.B. rešuje pravdne zadeve le v primeru izločitve sodnice A.A.. Preostale tri sodnice, ki opravljajo sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Kamniku nimajo nobenih izkušenj z delom na civilnem in pravdnem področju, saj sodijo izključno na prekrškovnem in kazenskem področju. Dodelitev zadeve v reševanje eni od njih bi bilo nesmotrno in bi za katerokoli od teh sodnic glede na njihovo veliko obremenjenost z rednimi zadevami pomenilo prevelik napor in zamudo (študij poteka pravdnega postopka ipd.). Sodišče zato zaradi izločitve vseh pravdnih sodnic ne more postopati. Zato predlagajo, da Višje sodišče v Ljubljani odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z območja višjega sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. ZPP v 66. členu določa, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če zaradi izločitve sodnika (oziroma sodnikov) sodišče ne more postopati. Čeprav je rezultat posameznih ugoditev zahtevam strank oziroma sodnikov za izločitev tak(šen), da so izločeni vsi sodniki (obe sodnici) pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Kamniku, predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen. Pogoj za (nujno) delegacijo iz 66. člena ZPP namreč ni izpolnjen, saj sodnici pravdnega oddelka nista edini sodnici oziroma sodnika tega sodišča. Šele, ko bi bil izločen sleherni sodnik predložitvenega sodišča, bi bil podan razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.1 Predlog se sicer sklicuje tudi na to, da ostale tri sodnice, ki niso bile izločene, nimajo nobenih izkušenj z delom na civilnem in pravdnem področju, saj na podlagi letnega razporeda sodijo izključno na prekrškovnem in kazenskem področju. Vrhovno sodišče pa ocenjuje, da v konkretnem primeru tudi ni podan takšen drug tehten razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti.2 Gre zgolj za eno zadevo, sam prenos pristojnosti na drugo sodišče pa bi lahko (prav tako) povzročil zamudo oziroma podaljšal postopek.

6. Ob povedanem je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Primerjaj npr. sklepe VS RS I R 32/2016, I R 50/2016, I R 172/2022, itn.

2Primerjaj predvsem sklep VSRS I R 172/2022.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 66, 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.