Jedro

Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Naloga staršev je, da otroku omogočita čim lažje prehajanje od enega k drugemu, mu pri morebitnih težavah s prilagajanjem na drugačno okolje pri enem ali pri drugem nudita potrebno oporo, predvsem pa, da starša eden zoper drugega vpričo otroka ali celo preko njega ne izražata negativnih čustev drug do drugega. Takega ravnanja (čeprav je neuspelo skupno življenje nedvomno generator tovrstnih vzpodbud) se morata starša vzdržati, sicer lahko drugi od staršev zaščiti otrokovo korist, tako da predlaga spremembo stikov in starša, ki z bivšim partnerjem medsebojno obračunava prek otroka, pri izvajanju stikov omeji s sodno odločbo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvi alineji I. točke izreka delno tako spremeni, da ima predlagatelj (poleg že določenih tedenskih stikov) v tednu, ko sledi vikend stik, stik z mladoletnima hčerama še ob sredah popoldan v enakem časovnem okvirju, kot je to s sklepom sodišča prve stopnje določeno za ostale stike med tednom popoldan.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep potrdi.

III. Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlagatelju in določilo drugačen način stikov (prej so bili določeni s sodbo sodišča ob razvezi staršev deklic) med njim in mladoletnima hčerama. Bistvo spremembe je v tem, da je vikend stik podaljšan do ponedeljka zjutraj, ko oče hčeri odpelje v vrtec oziroma šolo, ter da je zamenjan dan stika med tednom, ko sledi vikend stik (prej sreda, sedaj ponedeljek), ter ura popoldanskih stikov med tednom (prej 18.30, sedaj 19.00). Zavrnjeni del predloga se nanaša na uro zaključka stika med tednom (oče želi imeti stik do 20.00) in na dodatni stik v tistem tednu, ko mu ne sledi vikend stik.

2. Predlagatelj izpodbija sklep sodišča v tistem delu, v katerem ni uspel, in sicer vztraja, da bi se tedenski popoldanski stik zaključil ob 20.00, dodatno pa želi še en popoldanski stik v tednu, v katerem je vikend stik. Navaja, da s hčerama ne živi, zato je prikrajšan za vsa vsakodnevna opravila, s podaljšanjem do 20.00 ure pa bi bil z njima lahko nekaj časa dlje. Ker je zamenjal službo, bo sedaj v tednu, ko ne sledi vikend stik, z otrokoma preživel le eno uro. Otroka zelo rada preživljata čas z njim, hčeri pa mu predstavljata ves njegov svet, zato predlaga kot uvodoma.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je stikov dovolj, večji obseg pa ne bil v korist skupnih hčera, saj se ju po nepotrebnem obremenjuje, sili k spremembam, hitenju in podobno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik ne navede, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pri čemer to ni zagrešilo nobene od kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni nikakršnih razlogov, da deklici z očetom ne bi preživeli dveh popoldnevov med tednom, in to ne glede na to, ali je v tistem tednu tudi vikend stik ali ne. Tako je predlagal tudi CSD(1), vendar mu sodišče prve stopnje ni sledilo, svoje obrazložitve pa niti ni obrazložilo niti razlogov za takšno odločitev ni mogoče najti v podatkih spisa. Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Naloga staršev je, da otroku omogočita čim lažje prehajanje od enega k drugemu, mu pri morebitnih težavah s prilagajanjem na drugačno okolje pri enem ali pri drugem nudita potrebno oporo, predvsem pa, da starša eden zoper drugega vpričo otroka ali celo preko njega ne izražata negativnih čustev drug do drugega. Takega ravnanja (čeprav je neuspelo skupno življenje nedvomno generator tovrstnih vzpodbud) se morata starša vzdržati, sicer lahko drugi od staršev zaščiti otrokovo korist, tako da predlaga spremembo stikov in starša, ki z bivšim partnerjem medsebojno obračunava prek otroka, pri izvajanju stikov omeji s sodno odločbo.

7. V obravnavanem primeru sta starša skupnih deklic sicer imela nekatera nesoglasja, ki pa sta jih sčasoma večinoma uspela preseči, kot sama pravita. Pri vzgoji deklic se bodo vselej pojavljale situacije, kjer se starša ne bosta strinjala, vendar od teh, ki so se pojavljale do sedaj (da je oče naročil hčeri, naj jo mama maže s kremo, ker ima suho kožo, mama pa meni, da to ni potrebno ipd.), nobena ni taka, ki bi terjala zaščito otroka z omejitvijo stikov očetu. Deklici bosta izpostavljeni dvema režimoma in s tem ni nič narobe, nasprotno, če to ostane v mejah normalnega in sprejemljivega, ju to lahko kvečjemu bogati: otroku bosta predstavljeni obe možnosti, otrok ju bo lahko pri enem in pri drugem staršu preizkusil, nato pa bo na podlagi obeh izkušenj lahko uveljavil svojo voljo in se prihodnjič sam odločil. Važno je le, da starša spoštujeta drug drugega, da spoštujeta medsebojno različnost in morebitne drugačne vzgoje drugega starša ne omadežujeta. Četudi bi držalo (sodišče prve stopnje se s tem ni ukvarjalo), da je oče ali njegova mama eni od deklic dejala, da je njena mama (torej nasprotna udeleženka) butasta, eno tovrstno ravnanje še ni razlog za omejitev očetovih stikov, v primeru, da bi se to nadaljevalo ali potenciralo (česar nasprotna udeleženka ni zatrjevala), pa ima mama vselej možnost, da pred sodiščem sama predlaga spremembo s to odločbo določenih stikov.

8. Nasprotna udeleženka torej v svojih trditvah ni navedla nič takega(2), kar bi pritožbeno sodišče vodilo k temu, da bi odločilo v nasprotju s predlogom CSD in da ne bi odločilo drugače, kot je sklenilo sodišče prve stopnje, zato je pritožbi v tem delu ugodilo in predlagatelju omogočilo dodatnih stik z deklicama tudi v tednu, ko sledi vikend stik. Predlagatelj je sicer predlagal v tenorju predloga, da bi bil to četrtek, zaslišan pa je rekel, da je to lahko tudi sreda(3). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo z določitvijo stika na sredo (torej v tednu, ko je vikend stik, bodo stiki v ponedeljek in sredo, nato pa vikend stik od petka do ponedeljka, nakar bosta v naslednjem tednu stika v torek in četrtek) vzpostavljen primeren in enakomeren ritem, kar je za otroke prav tako zelo pomembno, zato je odločilo, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Pač pa pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje in z nasprotno udeleženko (tak pa je bil tudi predlog CSD), da je za deklici (stari sta 7 in pol ter 4 in pol leta) pomembno, da se zvečer pred spanjem umirita, prilagodita na novo okolje, da imata dovolj časa za večerjo, umivanje in pripravo na spanje (mama jima bere knjižice), zato je prav, da se stik zaključi do 19.00 ure, da ostane dovolj časa za vse navedeno. Predlagatelj ima po sedanji odločitvi določen dodaten stik med tednom, zato pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo sprejel in razumel željo mame, da se večer po stiku z njim za deklici konča mirno, brez hitenja in dodatnega stresa. To je v korist tako deklic kot obeh staršev. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo v preostalem zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

10. Pritožnik stroškov ni priglasil, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj, blizu položaju sodnega izvedenca. Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 682/2007 z dne 8. 11. 2007. Op. št. (2): Dokazni predlog, kot ga je substancirala na naroku 13. 4. 2014 – list. št. 23 in 24, je pavšalen in postavljen „po potrebi“.

Op. št. (3): Narok za glavno obravnavo z dne 13. 4. 2015, list. št. 25, drugi odstavek.