Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti in klavzulo o izvršljivosti na zamudni sodbi opr.št. I P 476/2010 z dne 21. 9. 2010 ter tožeči stranki naložilo v povrnitev toženi stranki stroške postopka v znesku 2.065,51 EUR.
Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter absolutne bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka uspela dokazati, da ji zamudna sodba ni bila vročena osebno, o čemer so razlogi nejasni in nekonsistentni. Tako toženka neresnično zatrjuje, da povratnice o prejemu zamudne sodbe ni podpisala ona. Da je bila osebno tožnici vročena tožba v odgovor, kakor tudi zamudna sodba v tej pravdi, sta prepričljivo potrdili priči, poštna uslužbenca T. B. in Ž. M.. S svojo dokazno oceno je sodišče prve stopnje dejansko dokazno breme po vprašanju vročitve zamudne sodbe neutemeljeno prevalilo na tožečo stranko. Ker je vročilnica javna listina, bi toženka lahko zgolj z izvedencem grafologom lahko dokazala, da podpis na vročilnici dejansko ni njen. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedbe tožnika, ki zanika, da bi bila podpisa na vročilnicah njegova, je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nepravilno so odmerjeni stroški postopka, ker ti niso bili odmerjeni na podlagi pravilnih tarif.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga stroškovno zavrnitev pritožbe.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dokazno breme o tem, da podpis na poštni vročilnici kot javni listini ni lastnoročno njen, na toženki. Da je temu res tako, je razvidno iz zaključka v razlogih izpodbijanega sklepa (glej predzadnji odstavek na 3. strani), da je toženka uspela dokazati, da zamudna sodba dne 22. 9. 2010 ni bila vročena njej osebno in torej sodbe ni prevzela. Z drugimi besedami to pomeni, da je uspela dokazati, da podpis prejemnika na poštni vročilnici o nanjo naslovljeni poštni pošiljki v spisu pri list.št. 18 ni njen. Slediti pa je pritožbi o neprepričljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko to šteje za dokazano, da toženka ni lastnoročno podpisala na poštni vročilnici prejema zamudne sodbe v tem postopku. Tako po oceni pritožbenega sodišča ni takšne očitne podobnosti podpisa „C.“ na vročilnici o prejemu sodbe s podpisi tožnika, kar se da ugotoviti ob primerjanju še drugih podpisov toženke in tožnika ter drugih črk pri podpisih, ne le črke „p“, do katere se opredeli sodišče prve stopnje. Vztrajanje toženke, da podpis ni njen, je glede na njeno zainteresiranost za izid pravde razumljivo, saj je od tega odvisno nadaljevanje postopka. Tako neprepričljivi, kot ju ocenjuje sodišče prve stopnje, pa nista niti izpovedbi poštnih delavcev, saj oba zatrdita, da je vročilnici o prejemu poziva za odgovor na tožbo in o prejemu zamudne sodbe lastnoročno kot prejemnica in naslovnica podpisala toženka, le dogodka vročitve se zaradi poteka časa priči ne spomnita. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
Pritožbeno sodišče je zato, da bo sodišče prve stopnje lahko raziskalo dejansko stanje še v nakazani smeri, pritožbi tožeče stranke ugodilo, z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Posledica razveljavitve sklepa o glavni stvari je bila tudi razveljavitve stroškovnega dela sklepa, ker je to odločitev sodišče prve stopnje vezalo na uspeh strank s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe. Ob ponovnem odločanju o predlogu naj sodišče prve stopnje upošteva zgornje pomisleke in pripombe pritožbenega sodišča. Ko se bo opredeljevalo o izvornosti podpisa na vročilnici o prejemu zamudne sodbe, naj ima v vidu še, v kolikor bi bilo ugotovljeno, da ta podpis ni lastnoročni podpis toženke, da bo v nadaljevanju postopka potrebno odločati tudi, ali je toženka prejela tožbo in poziv za odgovor na tožbo, torej ali je njen lastnoročni podpis tudi na poštni vročilnici k list. št. 14 v spisu. V pojasnilo sodišču prve stopnje glede odločitve o stroških pa, da se o stroških postopka odloča glede na končni uspeh strank v pravdi o tožbenem zahtevku, ne pa o stroških vsakega posameznega procesnega dejanja med postopkom.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo o glavni stvari, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.