Jedro

Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Predlagatelj mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo nasprotnemu udeležencu v znesku 279,90 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznost, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in dva „podredna“ zahtevka (vsi trije so vsebinsko enaki) o nedopustnosti arbitražnega postopka glede veljavnosti Pravilnika o ugotavljanju pričakovanega obsega delovnih rezultatov za novinarska delovna mesta v družbi D. d.d. z dne 11. 5. 2015 (v nadaljevanju: Pravilnik). Ugotovilo je, da sta stranki sklenili veljaven arbitražni sporazum, po katerem arbitraža rešuje morebitne spore med strankama v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS št. 42/93 in naslednji). Tak je tudi spor v zvezi s sprejemom Pravilnika.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje (pravilno: sklep) je pritožbo vložil predlagatelj, ki navaja, da je spor ustvarjen umetno, saj Pravilnik ne sodi pod določbo 16. člena participacijskega sporazuma. Arbitraža je predvidena samo za spore, ki izhajajo iz tega sporazuma. Vsebina 16. člena participacijskega sporazuma se nanaša na akte, ki imajo za posledico sankcioniranje zaradi kršenja, sporni Pravilnik pa takih posledic nima. Predlagatelj meni, da bi moral svet delavcev sprožiti kolektivni delovni spor glede veljavnosti Pravilnika. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ker naj bi ne odločilo vsebinsko, torej ali vsebina spora pod arbitražno klavzulo.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je bila med strankama dogovorjena arbitraža za reševanje sporov med strankama tudi glede akta, kakršen je Pravilnik. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če je predmet arbitraže delovni spor, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja postopek pred delovnimi sodišči, odloča o vprašanjih iz prvega odstavka 9. člena Zakona o arbitraži (ZArbit, Ur. l. RS št. 45/08) delovno sodišče, ki bi bilo krajevno pristojno za odločanje v sporu, če ne bi bila pristojna arbitraža (prvi odstavek 48. člena ZArbit). Po 1. točki prvega odstavka 9. člena ZArbit sodišče odloča o dopustnosti ali nedopustnosti arbitražnega postopka, in sicer glede na tretji odstavek 11. člena ZArbit dokler ni oblikovan arbitražni senat. Gre torej za vprašanje procesne narave o dopustnosti arbitražnega postopka v sporu, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, če ne bi bila pristojna arbitraža. Glede na posebno ureditev tega spora v tretjem odstavku 9. člena ZArbit (o pritožbi odloča Vrhovno sodišče, izredna pravna sredstva pa niso dovoljena), bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom (in ne s sodbo), saj ne gre za vsebinsko odločitev o kolektivnem delovnem sporu.

6. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe (pravilno sklepa), gre med strankama v osnovi za spor o tem, ali je bil predlagatelj pred sprejemom Pravilnika dolžan pridobiti soglasje nasprotnega udeleženca ali pa zadošča zgolj obvestilo nasprotnemu udeležencu. Vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče pa je, ali je v takem sporu dopusten arbitražni postopek.

7. Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. Po prvem odstavku 99. člena ZSDU spore med svetom delavcev in delodajalcem razrešuje arbitraža. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.

8. Ker je za reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem po zakonu pristojna arbitraža, je pritožba predlagatelja, ki se zavzema za to, da arbitražni postopek ni dopusten, neutemeljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

9. Predlagatelj je dolžan v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP nasprotnemu udeležencu povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jo Vrhovno sodišče po tar. št. 16 v zvezi s tar. št. 7 ocenjuje za nezahtevno, v znesku 279,90 EUR (500 točk za odgovor, tar. št. 16, nezahtevna zadeva, 22% DDV).