Jedro

Bistveno poslabšanje razmer razlaščenca mora biti v vzročni zvezi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin. V konkretnem primeru pa takšno poslabšanje ni nastopilo zaradi odvzema lastninske pravice, ampak je posledica subjektivne okoliščine na strani razlaščenca.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo razlastitev in odvzem lastninske pravice na nepremičnini parc.št. 154/2, 154/4, 154/8 in 154/9, vpisanih pri vl.št. k.o., kjer je vknjižena lastninska pravica na ime nasprotnega udeleženca, v korist predlagatelja. Odškodnino za odvzeto nepremičnino je določilo v znesku 469.878,00 SIT, predlagatelju pa naložilo, da jo je dolžan plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa. Razlaščenec mora odvzete nepremičnine izročiti v posest razlastitvenemu upravičencu v roku 30 dni po plačilu odškodnine. Glede stroškov je odločilo, da jih nosi predlagatelj.

Proti navedenemu sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zaradi obsežnosti pritožbe pritožbeno sodišče v tem delu ni povzelo njene celotne vsebine, bistvo pritožbe pa je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ko je pritožbeno sodišče odgovarjalo na posamezne pritožbene navedbe.

Ni res, da v izpodbijanem sklepu ni določeno, do kdaj mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino v znesku 469.878,00 SIT. V 3. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje točno navedlo, da je predlagatelj to dolžan storiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa. Takšen rok je določljiv. Ob dejstvu, da se je nasprotni udeleženec proti sklepu pritožil, bo začel v konkretnem primeru teči za izdajo odločbe na drugi stopnji (1. odst. 333. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. list SRS št. 30/86-ZNP). Razlaščenec je v skladu s 4. tč. sklepa dolžan odvzeto nepremičnino izročiti v posest razlastitvenemu upravičencu v 30 dneh po plačilu odškodnine. Morebiti predčasni pričetek izvajanja del s strani predlagatelja ni predmet obravnavanja v tem postopku.

Historiat medsebojne komunikacije udeležencev pred vložitvijo predloga za razlastitev potrjuje, da je predlagatelj v celoti izvedel predhodni postopek, kot je predviden v 8. čl. Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Ur.list RS št. 35/95-ZUDVGA). Kdo je zakrivil, da do sporazumnega odkupa ni prišlo, je nepomembno. Odločilno je, da udeleženca nista mogla doseči sporazuma, zato je predlagatelj vložil predlog za razlastitev (4. odst. 8. čl. ZUDVGA).

Takšne zahteve je dolžan predlagatelj izpolniti po 1. alineji 36. čl. Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 24/84, 29/86-ZGO) je za postopek razlastitve nepomembno, saj se 13. čl. ZUDVGA nanaša na postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, natančneje na listine, ki jih mora investitor predložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

Razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka (2. odst. 24. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih, Ur. list RS št. 44/97-ZSZ). Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da bi se mu z odvzemom nepremičnin parc.št. 154/2, 154/4, 154/8 in 154/9 k.o. položaj bistveno poslabšal. Iz vsebine citirane pravne norme izhaja, da mora biti bistveno poslabšanje v vzročni zvezi z razlastitvijo dela nepremičnine razlaščenca. V konkretnem primeru pa takšno poslabšanje ni nastopilo zaradi odvzema lastninske pravice na nepremičnini razlaščenca, ampak je posledica subjektivne okoliščine na njegovi strani, to je bolezni (astme). Ob takšnem materialnopravnem izhodišču se pokaže, da je vsakršno izvajanje dodatnih dokazov (nasprotni udeleženec predlaga dokaz z izvedencem pulmologom) nepotrebno.

Nasprotni udeleženec poleg bistvenega poslabšanja njegovega položaja zaradi bolezni zatrjuje še, da parcele, ki mu ni bila razvrščena, ne bo mogel prodati, obdelovati pa se mu je ne splača. Manjša vrednost nepremičnine zaradi odvzema lastninske pravice na drugih nepremičninah v istem kompleksu bi načeloma lahko pomenila bistveno poslabšanje položaja razlaščenca v smislu 2. odst. 24. čl. ZSZ, vendar pa predlagatelj za svojo trditev ni ponudil nobenih dokazov, zato je ni bilo mogoče upoštevati (1. odst. 352. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Pri tem ni nepomembno, da skupna površina razlaščenih nepremičnin nasprotnega udeleženca znaša 528 m2, zemljišče parc. št. 154/5 pa obsega skoraj dvakratno površino razlaščenih zemljišč, to je 952 m2. Velikost parcele, ki jo ima razlaščenec še v lasti kaže, da gre za samostojno celoto, ki zaradi odvzema dela nepremičnin v istem kompleksu ni okrnjena.

Ker ostale pritožbene navedbe po razumni oceni pritožbenega sodišča niso bistvene, se le to v zvezi z njimi ni bilo dolžno opredeljevati.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni zasledilo drugih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.