Jedro

Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se stečajni postopek konča (1. točka izreka) in da se stečajni upravitelj A. razreši (2. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožila dva upnika. Upnik D. d.o.o. je uveljavljal vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagal, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Upnik M. d.o.o. pa je pritožbenemu sodišču predlagal, da ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da upraviteljev predlog za končanje stečajnega postopka razveljavi.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Upnik D. d.o.o. utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker ima sklep o končanju stečajnega postopka pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo sklep o končanju postopka na podlagi ugotovitve, da je stečajni upravitelj predložil sodišču svoje končno poročilo iz 2. odstavka 375. člena ZFPPIPP. Končno poročilo po 2. odstavku 375. člena ZFPPIPP mora poleg podatkov, ki jih mora vsebovati redno poročilo, vključevati še: 1.) skupni znesek unovčene stečajne mase, 2.) končni delež plačila terjatev upnikov iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, 3.) predlog za odmero zadnjega dela nagrade in 4) izjavo upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu s tem zakonom.

5. Vsebino rednih poročil določa 295. člen ZFPPIPP. Da bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za končanje stečajnega postopka po določbi 376. člena ZFPPIPP, ter da bi se pri tem sklep o končanju postopka dal preizkusiti, bi moralo končno poročilo stečajnega upravitelja, na katerega se odločitev sodišča prve stopnje sklicuje, vsebovati predvsem naslednje podatke: opis poslov in drugih dejanj, ki jih je opravil upravitelj, skupni znesek unovčene stečajne mase v času trajanja stečajnega postopka in sicer ločeno za unovčeno premoženje, na katerem je bila priznana upnikom ločitvena pravica in za unovčeno premoženje, ki ni bilo obremenjeno z ločitvenimi pravicami upnikov, višino prihodkov od upravljanja stečajne mase razčlenjeno po vrstah prihodkov, višino stroškov stečajnega postopka, razčlenjeno po vrstah stroškov ter izjavo, ali je stečajna masa zadoščala za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka; podatke o izplačilu terjatev, ki se izplačajo iz posebne razdelitve stečajne mase ter ali je poleg razdelitve posebne stečajne mase, bila oblikovana splošna razdelitvena masa za razdelitev prednostnih in navadnih terjatev. V primeru, če prednostne in navadne terjatve niso bile poplačane, mora poročilo vsebovati višino ugotovljenih terjatev, ki upnikom niso bile plačane oziroma, da unovčena splošna razdelitvena masa ni omogočala niti sorazmernega poplačila teh terjatev.

6. Upnik M. d.o.o. zatrjuje, da o njegovi terjatvi, ki predstavlja stroške stečajnega postopka, teče pravda, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Enako izhaja tudi iz rednega poročila stečajnega upravitelja z dne 22. oktober 2012, s tem, da je v istem poročilu stečajni upravitelj tudi obvestil sodišče, da ni več denarnih sredstev iz unovčene stečajne mase. Ker sodišče prve stopnje stečajnega postopka ni končalo po določbi 378. člena ZFPPIPP pač pa je izdalo sklep o končanju stečajnega postopka na podlagi določbe 376. člena v zvezi s 375. členom ZFPPIPP, po kateri se konča stečajni postopek na podlagi izjave stečajnega upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki bi jih bilo treba opraviti v stečajnem postopku, torej da je (delno) poplačal upnike in tudi vse stroške stečajnega postopka, pritožnik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti višino stroškov stečajnega postopka. Navesti bo moralo višino stroškov v zvezi s končanjem poslov v stečajnem postopku ter v kakšni višini so bili izplačani.

8. Pri tem oba pritožnika uveljavljata kršitev določb postopka, ker sodišče ni odločalo o soglasju za izplačilo stroškov s posebnim sklepom pač pa le z odredbo, zoper katero ni posebne pritožbe. O izplačilu stroškov v zvezi z nadaljevanjem proizvodnje v stečaju sicer ni treba izdati sklepa o soglasju (primerjaj z 2. odstavkom 367. člena ZFPPIPP). Navedena določba zakona našteva primere, kjer izdaja sklepa o soglasju k plačilu stroškov ni potrebna, ker se izplačajo na podlagi sklepa o predračunu stroškov stečajnega postopka iz 356. člena ZFPPIPP. Glede na specifiko, za katero se je odločilo sodišče prve stopnje in sicer, da se sredstva stečajnega dolžnika stekajo na račun sodnega depozita in za izplačevanje stroškov stečajnega postopka iz sodnega depozita, pa bo moralo sodišče prve stopnje v razlogih sklepa o končanju stečajnega postopka navesti, ali so bili izplačani stroški za nadaljevanje proizvodnje na podlagi odobrenih predračunov stroškov postopka.

9. Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov po določbi 356. člena ZFPPIPP, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov, kot so te določene v 355. členu ZFPPIPP. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.

10. Sodišče v postopku insolventnosti odloča z odredbo v primeru dajanja navodil upravitelju za njegovo delo (2. odstavek 124. člena ZFPPIPP). O drugih zadevah pa odloča s sklepom (3. odstavek 124. člena ZFPPIPP), zoper katerega ima vsaka stranka postopka insolventnosti pravico vložiti pritožbo (126. člen ZFPPIPP). Ker oba pritožnika uveljavljata s pritožbo zoper sklep o končanju postopka kršitev pravil postopka, ki jo vidita v tem, da sodišče prve stopnje o predračunu stroškov ni odločalo s sklepom pač pa je določene stroške izplačalo na podlagi odredbe, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku preveriti ali so bila vsa plačila izvršena na podlagi potrjenih predračunov, v primeru, če pa so bila posamezna izplačila opravljena le na podlagi odredbe, za njih (naknadno) izdati še ustrezen sklep (primerjaj z določbo 4. odstavka 356. člena ZFPPIPP o spremembi predračuna stroškov).

11. Iz končnega poročila upravitelja z dne 22. oktober 2012, ki ga je povzelo v sklep o končanju stečajnega postopka sodišče prve stopnje, izhaja, da so bili v stečajnem postopku poplačani ločitveni upniki S., G. d.d., M. d.o.o. in K. d.o.o. Označba upnika z imenom S. je pomanjkljiva in pritožbeno sodišče iz seznama upnikov, ki so prijavili terjatve, med katerimi jih je več z imenom, ki so vsebovala tudi označbo S., ne more z gotovostjo ugotoviti, za katerega upnika gre. Prav tako iz podatkov spisa ne more z gotovostjo ugotoviti, kdaj je bil znesek 15.530 EUR izplačan. Zato upniku D. d.o.o., ki se očitno šteje za upnika, v imenu katerega je bilo po zgodovinskem izpisku iz sodnega registra vsebovano tudi ime S., pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, komu in kdaj je upravitelj izplačal 15.530,00 EUR. Glede na navedeno bo moral upravitelj v novem končnem poročilu navesti upnika s firmo kot je vpisana v poslovnem registru. Poleg tega pa bo moral stečajni upravitelj poročilo dopolniti tudi s podatki, iz katerih bo razvidno, iz unovčitve katerega premoženja je bila oblikovana posebna razdelitvena masa in kdaj in v kakšni višini (ter deležu od ugotovljenih terjatev) so bile iz nje poplačane posamezne terjatve upnikov, zavarovane z ločitvenimi pravicami.

12. Pritožnik D. d.o.o. utemeljeno opozarja, da pred izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka sodišče pridobi še mnenje upniškega odbora (3. odstavek 375. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, zakaj je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje izdalo sklep o končanju stečajnega postopka brez mnenja upniškega odbora, zato ga ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče zato tudi ni po uradni dolžnosti ugotavljalo veljavnosti sestave upniškega odbora ter kdo so še njegovi člani.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo iz zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).